Danes so pravljice hitrejše
“Delati v senci enega najbolj znanih muzikalov vseh časov je težko. Le kdo ne pozna pesmi Na oni strani mavrice, ki jo je v filmu prepevala Judy Garland,” ob predstavi Čarovnik iz Oza, ki jo bodo v SNG uprizorili v petek, razmišlja avtor glasbe Boštjan Gombač. In sklene, da ima vsaka generacija pravico do svoje različice te zgodbe, pravico do svoje glasbe in zvoka.
NOVA GORICA > Novogoriško gledališče v novo sezono vstopa s predstavo Čarovnik iz Oza, nastalo po mladinskem romanu Lymana Franka Bauma iz leta 1900. Umetniška vodja Martina Mrhar pravi, da gre za ambiciozen projekt, nekateri od igralcev napovedujejo uspešnico, vsi pa so si edini, da gre za tako imenovano “družinsko” predstavo. Čarovnika iz Oza, ki je hkrati tudi ena največjih filmskih pravljic vseh časov (Victor Fleming iz leta 1939), je v SNG priredil in režiral Miha Golob: “Predelali smo vse znane stvari okrog te znane zgodbe in hkrati poskušali najti še kakšno skrito. Ves čas ustvarjanja smo iskali svoj gledališki izraz in pridih današnjosti. Ekipa je številčna, projekt je logistično zapleten. Igralci so dobro sodelovali z Anušo.” Kot Doroteja bo namreč nastopila domačinka Anuša Kodelja, mlada igralka, ki izhaja iz Amaterskega mladinskega odra.
Zgodba se suka okoli Doroteje, ki se znajde v deželi Oz, a se hoče kljub očarljivosti pravljične pokrajine vrniti domov. Skupaj s prijatelji, strašilom brez možganov, pločevinastim človekom brez srca ter levom brez poguma se odpravijo k slavnemu čarovniku, da bi jim uresničil želje. Pot ni le zabavna pustolovščina; je pot odraščanja, zaupanja vase ter iskanja odgovorov na temeljna življenjska vprašanja. Polna je preprek in ugank, ki jih morajo rešiti, a tudi prijateljstva, ljubezni in spoznanja. “Če bodo mladi uspeli priti do tega, da so sami po sebi lepi in da je v njih samih skrito vse, kar potrebujejo, bo sporočilo predano,” je prepričana igralka Arna Hadžialjević.
Pesmi je napisal znani slovenski kantavtor Jani Kovačič. O uglasbitvi (v času, ko se v gledališču le redko orkestrirajo songi in je zvok povsem spremenjen) je Boštjan Gombač dejal, da je izhajal iz nekaj najbolj znanih taktov, kar jih svet pozna, in zgodbo zapeljal proti sodobnemu otroku. “Poskušal sem na novo vzpostaviti zvočno zgodbo o Doroteji, Levu, Strašilu in Pločevinku. S klasično zgodbo, glasbo in filmom jih bodo enkrat seznanili starši, danes pa so pravljice hitrejše, uvodi v songe so krajši, poje se bolj v eni potezi,” pravi Gombač, ki ima kar nekaj izkušenj s podobnimi spopadi. “Najtežje je bilo v Lutkovnem gledališču Maribor s Čebelico Majo,” še doda.
Dramaturginja predstave je Tereza Gregorič, lektor Srečko Fišer, kostumografinja Jelena Proković, scenografinja Petra Veber, koreografa Nastja Bremec in Michal Rynia, korepetitor Boštjan Gombač, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar, oblikovalec zvoka Vladimir Hmeljak. Igrajo Anuša Kodelja k. g., Jože Hrovat, Dušanka Ristić, Peter Harl, Matija Rupel k. g., Medea Novak, Ana Facchini, Arna Hadžialjević in Blaž Valič.
KLAVDIJA FIGELJ