Dediščina je identitetni, razvojni, izobraževalni in turistični kapital
Pred dnevi je Društvo za interpretacijo dediščine Slovenije Zlata kanglica s pomočjo Zavoda Krasen Kras in Slovenskega muzejskega društva v Komnu organiziralo prvo konferenco o interpretaciji kulturne dediščine. Prišlo je več kot 50 predavateljev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.
KOMEN > “Dediščina je zakladnica modrosti, po kateri danes hlepi ves svet, ki ima neizmerno veliko znanj in informacij, a ne ve več, kaj je prav in kaj ne,” je namen prve mednarodne konference o interpretaciji kulturne dediščine povzela ddr. Verena Vidrih Perko, soustanoviteljica Društva za interpretacijo dediščine Slovenije Zlata kanglica. “Posebej je treba izpostaviti kraške vasi z zaledjem, ki obsega neizmerno bogastvo arheološke prazgodovinske dediščine, kot je denimo Volčji Grad. A res ne bi želela poudarjati le 'biserov', ki pomenijo danes lahek turistični - in s tem tudi politični - plen, temveč vsako ped naše zemlje, vse lokalne skupnosti, njihove navade in običaje, v katerih so skrite modrosti tisočletij, po katerih žeja ta svet bolj kot kdajkoli prej!”
Interpretacija kulturne dediščine zaostaja
Predsednik društva mag. Boris Deanovič je uvodoma spregovoril o pomenu interpretacije, doc. dr. Jelka Pirkovič o interpretaciji dediščine v mednarodnih listinah, Branka Hlad pa o interpretaciji naravne dediščine, ki se je v Sloveniji začela zelo zgodaj in celo spodbudila nastanek evropske zveze (Interpret Europe), a kulturna dediščina z interpretacijami močno zaostaja. Zato se celo dogaja, da se za pomoč zatekamo k evropskemu znanju, ki ga (predrago) plačujemo, medtem ko domači strokovnjaki ostajajo neizkoriščeni.
Poimenovani po Župančičevi pesmi o kanglici
Društvo za interpretacijo dediščine Slovenije je nastalo lani. Predsednik je mag. Boris Deanović, podpredsednica dr. Jelka Pirkovič. Društvo se imenuje Zlata kanglica po Župančičevi pesmi o navadni kanglici, ki, napolnjena z bistro vodo in soncem, pozlati - kakor dediščina, ki jo znamo predstaviti kot največjo vrednoto nekega naroda in skupnosti.
Na plenarnem predavanju je prof. dr. Nikola Krstić z Univerze v Beogradu predstavil heritološke teorije in potrebe sodobne družbe, doc. dr. Darko Babić pa interpretacijo in vključevanje javnosti. Doc. dr. Ljubo Lah s Fakultete za arheologijo v Ljubljani, sicer doma s Krasa, je spregovoril o Krasu in njegovi edinstveni dediščini, Jošt Hobič o sodobnih arheoloških orodjih in ohranjanju arheološke dediščine v izvirnem prostoru, Patricija Bratina pa o stališčih konservatorske stroke pri interpretaciji arheoloških najdišč na Krasu, pri čemer je izpostavila primer gradišča Debela griža pri Volčjem Gradu.
Nosilci in “lastniki” dediščine so ljudje
Udeleženci so si to gradišče tudi ogledali pod vodstvom direktorja zavoda Krasen Kras Gorana Živca, ddr. Verena Vidrih Perko pa je kar tam povzela sklepna spoznanja v predavanje o pomenu interpretacije za ohranjanje arheoloških najdišč: “Dediščina je temeljni identitetni, izobraževalni, razvojni in turistični kapital, ki pa brez domačinov ne pomeni nič in jo kvečjemu zlahka uničimo, ker je ne razumemo in ne zmoremo varovati zgolj z zakoni. Interpretacija pa je orodje do razumevanja in spoštovanja ne le dediščine, temveč predvsem ljudi, ki so njeni nosilci in edini pravi 'lastniki' in torej tisti, ki jo morajo najbolj čuvati, kot punčico lastnega očesa. Vsako hlepenje po hitrem zaslužku je usodno in pomeni nepovratno uničenje,” je poudarila Perkova, dvojna doktorica znanosti - arheologije in muzeologije.
Na vprašanje, katere so pomembne kulturne dediščine na Primorskem, ki bi jih bilo še posebej vredno izpostaviti, pa odgovarja: “Slovenija je zakladnica v srcu Evrope in ključ za njeno razumevanje in preučevanje, Primorska pa je skupaj s Krasom svetovni fenomen. A ne gre le za naravo, gre za celoto ljudi, kulture, navad, verovanj in vsega, kar je nastalo skozi stoletja.”
Žal, so ugotavljali udeleženci konference, politika naše kulturne dediščine ne spoštuje. Niti ena politična stranka je nima zapisane v svojem programu.
