Dežela z žalostno prihodnostjo

MEDANA >Njegove knjige v prozi in poezije so priljubljene in prevedene v kar dvajset svetovnih jezikov. Že s prvencem, zbirko kratkih zgodb Sarajevski Marlboro, je nemudoma dosegel visok ugled, s knjigami, ki so mu sledile - vse po vrsti vrhunske kakovosti - pa ga vedno znova le še potrjuje.

Miljenko Jergović je rojen Sarajevčan, zato se je pogovor hitro zasukal k Bosni, kakršna je danes. Pravi, da Bosna danes ni več to, kar je bila. Je uničena, razsuta, in to bolj kot v času po vojni. “Je dežela z žalostno prihodnostjo, kjer se dogajajo krivice; dežela, ki mora vseskozi živeti svojo preteklost, in to njen slabši del, ” naravnost pove Miljenko, nekoliko pomišlja in reče: “ A če bi se še enkrat rodil, se Bosni ne bi izmikal.” Nadaljuje, da je Bosna kot neumni vici o Bosancih, ki se znova in znova izmišljajo prav v Bosni. “Ti vici so najboljši bosanski izvozni produkt.” Neumni vici so motivacija, ki človeka menda na čuden način izpolnjuje, in so del folklore. Del folklore pa je tudi, pove Jergović, da njihova narativna umetnost, torej film in knjiga, človeka bodisi nasmeji bodisi razžalosti. Zato vse tiste žalostne ljubezni, hudi boji in smešne situacije.

Od sarajevskih čevapčičev se je pogovor kmalu zasukal k ajdovi kaši, ki je bila “nekaj najbolj strašnega, kar sem poskusil v življenju.” Jergovićev stari oče je bil namreč po rodu s Kneže pri Tolminu, ajdovo kašo mu je tako kdaj pripravila mama.

“Idealno, da človek postane nacionalist in ima nekaj proti Slovencem,” se v svojem slogu pošali in doda, da je najhujše, kar se je zgodilo po razpadu skupne domovine, to, da so se meje dvignile do neba, da se med seboj ne mešamo več, kar sproža nestrpnost, fašizme in druge neprijazne oblike. “A upanje obstaja. Vedno me namreč razveseli, ko pogledam sestav slovenske nogometne reprezentance!”

Potem je prebiral odlomke iz svoje Zgodovinske čitanke in poslušalce zabaval s športnimi in drugimi zgodbami.

KLAVDIJA FIGELJ