Divaški poklon igralki Majdi Potokar
Petnajst let je minilo, odkar se je Silvanu Furlanu, tedanjemu direktorju Kinoteke, utrnila zamisel, da bi Škrateljnova domačija, kjer je bila doma filmska diva Ita Rina, “lahko postal dom za trajen spomin na slovenske filmske igralce”.
DIVAČA> V petek zvečer so se njegove sanje uresničile, v Divači so slovesno odprli Muzej slovenskih filmskih igralcev. Silvana Furlana (1953 - 2005) se je v svojem slavnostnem nagovoru spomnila tudi ministrica za kulturo Majda Širca ter o njem dejala, da je bil človek, ki je vse, kar je delal, delal na pogon ljubezni in strasti. Ustvarjal je presežke. “Toda Silvan je načrtoval, nadlegoval, razvijal, presegal in ... tudi dosegel.” Dosegel je, da je Škrateljnova domačija v petek zvečer odprla vrata Muzeju slovenskih filmskih igralcev, ki se je pridružil že obstoječi stalni razstavi o življenju in delu igralke Ite Rine, divaške dive, rojene leta 1907. Otvoritev muzeja so obeležili tudi na slavnostni seji občinskega sveta, na kateri je bil ustanovitelj Slovenske kinoteke Silvan Furlan posthumno imenovan za častnega občana občine Divača.
Na borjaču
Slavnostno odprtje muzeja sta pripravila Slovenska kinoteka v sodelovanju z občino Divača, njegov nastanek pa so finančno omogočili ministrstvo za kulturo ter donaciji Kraljevine Norveške prek norveškega finančnega mehanizma. Norveška je namreč prispevala 1,2 milijona evrov. Slavnostno odprtje se je dogajalo na borjaču, ki je srce celotne Škrateljnove domačije.
Zborovsko petje, nagovori ministrice, župana občine Divača Draga Božaca, predstavnika norveškega veleposlaništva v Sloveniji ter direktorja Kinoteke Ivana Nedoha sta z veliko topline dopolnila igralca Ivanka Mežan in Polde Bibič. Spominjala sta se svojih prvih filmskih vlog, predvsem pa pripovedovala, po navodilu režiserja prireditve Metoda Pevca, zaradi česar sta pri svojem delu najbolj trpela. Bibič je, denimo, povedal, kako je trpel zaradi osvetljave, ki je bila v časih filmskih začetkov tako močna, “kot bi mi rezali oči”, Mežanova pa je z vso milino, ki jo je s starostjo še pridobila, povedala, kako težko je v Stricih Miška Kranjca umirala in tudi umrla z odprtimi očmi. “Ponosna sem, da sem danes del tega praznika. To ni le praznik slovenskih igralcev, ampak praznik vseh, ki so povezani s filmom, tudi režiserjev, snemalcev ... Ko smo začeli, si nismo mislili, da bo slovenski film doživel takšen uspeh in da bomo mi z njim toliko doživeli,” je povedala Mežanova
Celotna Škrateljnova domačija oziroma nastali muzejski kompleks, ki ga povezuje borjač, obsega več arhitekturnih objektov. V Škrateljnovi hiši je že omenjena stalna razstava o Iti Rini z osrednjim informacijskim prostorom, v nekdanji štali je odslej Muzej slovenskih filmskih igralcev, hram s skednjem je preurejen v prijetno dvorano, ob borjaču pa je tudi letni kino. V kompleks je vključena tudi bližnja vrtača kot prostor za počitek in igro.
Prenova Škrateljnove domačije je rezultat dveh najboljših idejnih projektov, nastalih na arhitekturni delavnici študentov Fakultete za arhitekturo (2002), ki jo je vodil Vojteh Ravnikar.
Poklon igralkam
“Lepa, fotogenična, drzna, želena,” je Ito Rino opisala Majda Širca. “Ženska. ki je prestopila in tvegala. Mnogo je lahko lepih in želenih. Malo pa je tistih, ki zmorejo narediti korak v drugačno, novo in prilepljenim (vzgojenim) kodom nasprotno.”
Osrednja pozornost ob odprtju muzeja je bila posvečena Majdi Potokar (1930 - 2001), ki se je s svojimi dekliškimi, mladostnimi in zrelimi karakternimi vlogami uveljavila kot ena izmed najpomembnejših igralk po drugi svetovni vojni. V dvorani so predvajali kolaž njenih filmskih interpretacij. Odigrala je številne vloge, med drugim v filmih Na svoji zemlji (1948), Tri zgodbe (1955), Samorastniki (1963), Ne joči, Peter (1964), Lažnivka (1965), Rdeče klasje (1970), To so gadi (1977), Ko zorijo jagode (1978), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983), Poletje v školjkiI (1986), Ljubezni Blanke Kolak (1987), Poletje v školjki II (1988), Umetni raj (1990), Srčna dama (1991), Triangel (1991). Po odprtju muzeja pa so v letnem kinu zavrteli Pretnarjeve Samorastnike, v katerih Potokarjeva pove, da so samorastniki močnejši od slepega sveta.
Majde Potokarjeve se je v petek zvečer spominjala tudi Ivanka Mežanova. Skupaj so si, Mežanova, Potokarjeva in Duša Počkajeva, delile garderobo. “Danes ju ni več med nami, čeprav še vedno sta in bosta ostali za vedno.” Muzej slovenskih filmskih igralcev bo k temu in tudi k spominu na vse druge igralce, zagotovo veliko pripomogel. KLAVDIJA FIGELJ
