Divaški slikar Stojan Zafred bi danes dopolnil 60 let
Stojan Zafred je bil fenomen med slikarji. Slikal je z usti, saj so ga posledice nesrečnega skoka v vodo že v zgodnji mladosti priklenile na invalidski voziček. Počasi in z vztrajnostjo so zaživele njegove prve stvaritve, nato se je prelevil v znano in priznano likovno osebnost. Danes bi dopolnil 60 let.
DIVAČA > Zato bodo spomin nanj obudili v petek ob 21. uri, s prireditvijo Poklon Stojanu Zafredu na borjaču Škrateljnove hiše v Divači.
Pobuda je nastala pred časom in ob prazniku občine Divača vzklila v prvi slikarski ex-tempore z Zafredovim imenom. 18 ljubiteljskih slikarjev in likovnih pedagogov je podarilo svoja dela za petkovo dobrodelno prodajno razstavo.
“Rodila se je želja po ustvarjanju, hotenje je premagalo vse ovire in razočaranja, pripravljen sem bil na novo življenje.”
Dobrodelna razstava
“Izkupiček bo šel v sklad za nagrado talentiranemu učencu na likovnem področju, za začetek iz Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača, mogoče pa se dogodek v prihodnosti tudi razširi, saj delamo na tem, da postane tradicionalen,” pravi Jože Požrl iz organizacijskega odbora.
V njem sodelujejo pobudnik Alojz Mohorčič, Vlasta Bratož Štokelj in Vesna Matevljič, povezani s slikarjevo življenjsko in umetniško sopotnico Jožico Zafred.
V petek bodo razglasili, komu bodo podarili zbrani denar. Predstavili bodo Zafredovo življenjsko in ustvarjalno pot, v posebni številki občinskega Glasnika bodo izšli pogovori s slikarjem, kot tudi intervjuji in pričevanja o njem.
Prispevala jih je vrsta avtorjev: sošolec Egon Bratož, Jožica Zafred, učenka Ana Kravanja ter poznavalci Slavko Gaberc, Polona Škodič in Dejan Mehmedovič.
Zapisi bodo med drugim obudili spomin na to, kako je leta 2002 preminuli avtor začel slikati kmalu po usodni nesreči, ki mu je pri devetnajstih letih spremenila življenje.
“V meni se je prebudil bog”
V pogovoru z Bratožem je o tem povedal: “Takrat, ko sem bil najpogosteje povsem sam, sem dobil zdravniški izvid, ki me je kot tetraplegika ožigosal kot nezmožnega za kakršnokoli delo. To je bila odločilna prelomnica, a se nisem vdal v usodo. V meni se je prebudil ego, bog v meni, rodila se je želja po ustvarjanju, hotenje je premagalo vse ovire in razočaranja, pripravljen sem bil na novo življenje.”
Predstavili bodo njegovo vez s Krasom in nadaljnje ustvarjalne korake, vključno z vključitvijo v Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami (VDMFK).
“Divača ga ne more in ga ni pozabila!”
Jožica Zafred pobudo pozdravlja: “Presenečena sem bila, ko sem izvedela zanjo. Morda so pobudniki skušali presenetiti tudi mene, vendar me niso mogli v pravem smislu, saj imam velik arhiv tiskanega, televizijskega in radijskega gradiva o Stojanu in tako so se morali obrniti name. Pobuda je zelo dobra, v najboljšem pomenu besede. Divača Stojana ne more in ga ni pozabila!”
Premika se tudi v smeri ureditve spominske sobe in depoja za njegova dela (ta so sedaj med drugim na ogled v divaški knjižnici in občinski stavbi). Kot pravi Jožica Zafred: “Ita Rina je od rojstva do spominske sobe čakala sto let. Morda bo Stojanu Zafredu uspelo prej?”
TINA ČIČ