Divji možje v vrtoglavem tempu
Da tržaški župan Roberto Cosolini s svojo idejo glasbene revitalizacije Trsta misli resno, je dal vedeti že s prvim koncertom, ki so ga na stadionu Nereo Rocco priredili na njegovo pobudo - pred natanko dvema letoma je tam nastopil legendarni Bruce Springsteen, leto kasneje pa so osrednji mestni trg dodobra napolnili ameriški punk-rockerji Green Day. V tretje gre rado, in Trstu je letos uspel veliki met, saj se je vpisal na ekskluzivni zemljevid evropskega dela turneje še zadnjega velikega imena grungea, legendarne skupine iz Seattla Pearl Jam.
TRST > Evropski del turneje skupine, ki se na tovrstna potovanja ne odpravlja prav pogosto, sestavlja zgolj enajst nastopov. Pearl Jam so skupina, ki ima verjetno najzvestejšo bazo poslušalcev in sledilcev koncertov med “novejšimi” skupinami, takoj za Stonesi.
Zlasti ameriški, pa tudi severnoevropski zvesti oboževalci, člani ekskluzivnega Ten Club, počitnice po Evropi načrtujejo skladno z etapami turneje. Nemalo je bilo takih, ki so obiskali že vse koncerte trenutne evropske turneje. Med občinstvom je bilo opaziti zastave iz številnih držav, od Izraela pa do Brazilije, pa tudi plakat, ki je skupino vabil na obisk v Južnoafriško republiko.
Pearl Jam so znani tudi po tem, da na vsakem koncertu odigrajo drugačen repertoar, včasih pa nanj umestijo kakšno skladbo, ki je ne odigrajo na nobeni drugi etapi turneje, in prav te skladbe za oboževalce predstavljajo nekakšen sveti gral.
V Trstu so na primer odigrali skladbo Crown of Thorns skupine Mother Love Bone, ki velja za predhodnico Pearl Jam, saj sta se v njej kalila basist Jeff Ament in kitarist Stone Gossard. Prav onadva sta po smrti Andrewa Wooda in razpadu izjemno obetavnih Mother Love Bone zasnovala novo skupino, k sodelovanju povabila še dodatnega kitarista Mika McCreadyja, čigar skupina Shadow je prav tako razpadla, ter iz morskih valov kalifornijskega San Diega pripeljala še pevca Eddieja Veddra. Ta je kaj kmalu postal zaščitni znak novonastale skupine, ki je edina od velike četverice seattelske grunge scene (Nirvana, Soundgarden, Alicein Chains,Pearl Jam) v neokrnjeni zasedbi kljubovala vsem pretresom, povezanim predvsem z mamili, in zdržala vse do danes. Edina pomembna sprememba se je zgodila leta 1998, ko je k skupini prestopil Matt Cameron, ki je prej bobnal pri zasedbi Soundgarden.
Po odličnem tržaškem koncertu ni nič kaj slutiti, da ne bi vztrajali še naprej, saj kar prekipevajo od energije, pa tudi izjemna sinergija med člani je po skoraj četrt stoletja skupnega ustvarjanja še vedno prisotna. Turneja je sicer posvečena predstavitvi njihovega zadnjega albuma, že desetega po vrsti, Lightning bolt , vendar so po pričakovanjih glavnino nastopa zapolnile skladbe iz njihovega železnega repertoarja s poudarkom na prvencu Ten, s katerega prihajajo skladbe, ki so tržaški stadion najbolj ogrele: Jeremy, Even Flow, Black, Once in seveda nepogrešljiva Alive, ki so jo prihranili za drugi dodatek. Za konec so prihranili še priredbo Rockin' in the Free World, s katero so se poklonili botru grungea Neilu Youngu, čisto na koncu triurnega nastopa pa so odigrali še skladbo Yellow Ledbetter, ki jo lahko najdemo na njihovi zbirki redkih in neobjavljenih skladb Lost Dogs.
Marsikoga, ki je pričakoval, da bo koncert v znamenju mirnejših skladb, kajti možje so že nekoliko v letih, sta Vedder in druščina popolnoma demantirala. Tako dolg nastop s tako vrtoglavim tempom zmorejo samo največji. Slednje pa je tudi odtehtalo zasoljeno ceno vstopnice: po koncertu namreč ni bilo videti razočaranih obrazov.
TADEJ GORUP, Radio Koper