Do erupcij, ki vriskajo in kričijo

Kultura
, posodobljeno:

Festival kreativnih, novozvenečih in ekstravagantnih zvočnih prekucij, ki poteka v organizaciji Zavoda Gabrijel Fest Cerkno, je v četrtek zastavil po pričakovanju. Trije nastopi bendov so z različnimi intenzitetami ogreli ozračje pod šotorom, navdušencev, ki so jim zvesto prisluhnili, pa je bilo prav lepo število.

Vrhunec četrtkovega, uvodnega večera na 18. festivalu Jazz Cerkno je bil nastop nemške zasedbe Doppelmoppel
Vrhunec četrtkovega, uvodnega večera na 18. festivalu Jazz Cerkno je bil nastop nemške zasedbe DoppelmoppelJože Štucin

CERKNO > Ni kaj, Jazz Cerkno je postal polnoleten in prvovrstna vaba za vse vrste ljubiteljev improvizirane glasbe. V Cerkno se sedaj mora priti, tu ni dileme; festival je priložnost za radovedne in zvedave, da se dodobra seznanijo z najnovejšimi trendi muziciranja, kjer ni več utesnjenih konceptov, kjer se muzika in zvok cedita na vse možne, v ospredje pa se intenzivno postavlja ekstatična prvina, ki uho lovi na artistične učinke.

Uvodni nastop je pripadal kitarskemu triu Šalamon/ Codja/Ploug. Samo Šalamon, pogosto promoviran kot eden najobetavnejših jazz kitaristov mlajše generacije, je koncert izkoristil za predstavitev gradiva z novega albuma, ki so ga glasbeniki naslednji dan snemali v Mariboru. Trije kitaristi sicer niso nova zasedba, je pa nov njihov sound, ki se pretaka od golih ambientalnih pokrajin do ekstremnih izbruhov hrupa in kosmate improvizacije. Vtis je všečen, a tudi prepariran z učinki, ki človeka na trenutke pripravijo do ravnodušnega razpoloženja. Posebno takrat, ko se omenjena pokrajina začne ogledovati v nebeškem zrcalu in postane zvočni samoljub. Vsekakor pa gre za zanimivo in pestro godbo, kjer se po principu združevanja srečujejo moderno in klasično, standardno in eksperimentalno.

Vrhunec četrtkovega večera je bil Doppelmoppel bend iz Nemčije z bratoma Bauer, ki jima je bila v zibelko položena pozavna, ter kitaristoma Uwejem Kropinskim ter Helmutom Joe Sachsem. Vrhunski jazz, izjemno oseben, a hkrati zapriseženo originalen in samosvoj, svojo pripoved gradi na gradacijah. V temelju je vedno nekakšen izzivalen zvok, ki ga nato četverica nadgrajuje in spleta do erupcij, ki vriskajo in kričijo, se smejejo in rezgetajo, jočejo in razgrajajo. Odlično izveden koncept vsake skladbe sproti poslušalca vzame medse, zvok postane avtohtoni del okolja, imanentna snov, ki ji ni mogoče ubežati.

Večer je sklenil samoroden etno bend. Vprašali smo se sicer, kaj počne Tumbarinos di Gavoi iz Sardinije na jazz festivalu, odgovora pa ni bilo potrebno dolgo iskati. V poplavi fusion zasedb, ki pogosto srkajo tudi iz tradicionalnih ljudskih vrelcev, so naturalistični godci poustvarili vrhunsko ljudsko slavje, kjer se medsebojno oplajajo ekstatično vzdušje, domišljija, arhetipski vzorci in ruralni patos.

JOŽE ŠTUCIN