Do evropskih kulturnih povezav brez podpore države
Z razpršenim dogajanjem po Krasu se je od petka do nedelje odvijal 11. festival Revija v reviji. Ob mednarodni udeležbi predstavnikov literarnih revij in založb so posebej izpostavili tudi avtorje, ki so letos dočakali izdajo svojih novih del pri slovenski založbi KUD Apokalipsa. Med Primorci sta to Aleksander Peršolja in Milan Petek Levokov.
KRAS > Mednarodnega festivala in projekta Revija v reviji, ki ga koordinira in vodi KUD Apokalipsa, se je letos udeležilo 50 avtorjev, prevajalcev, drugih umetniških ustvarjalcev, urednikov in založnikov iz 12 držav srednje in jugovzhodne Evrope. S ciljem poglabljanja sodelovanja marginaliziranih nacionalnih kultur brez posredovanja velikih jezikov so tudi letos potrdili, da opravljajo pionirsko vlogo v Evropi, ki je v svoji osnovi mešanica jezikov in kultur. Poleg branj v izvirnikih in prevodih v jezike partnerskih revij ter revijalno knjižnega sejma so predstavili tudi knjižne novosti, kot so Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji, najnovejša številka revije Apokalipsa in nova pesniška zbirka Stanislave ReparObešanje na zvon.
Na 16. mednarodnem natečaju za najboljši haiku, ki sodi v okvir projekta Revija v reviji, je letos sodelovalo 114 avtorjev iz 26 držav. Komisija je izmed 619 prispelih del izbrala tri za nagrado, dvanajst za pohvalo in 39 za objavo v reviji. Prvo nagrajeni haiku: “zimski dnevnik/ stran z besedami/ stran tišine”, je napisal Eduard Tara iz Romunije. Drugo nagrado je prejel Gašper Trčekiz Slovenije za haiku: “lovska koča/ na bahavi steni/ krik jelena”. Tretje mesto so prisodili Mind - Triet Pham iz Francije za verze: “cirkus-/ v tigrovi sapi/ odmev pragozda.”
Intimni in satirični stihi
Kraško-briški pesnik Aleksander Peršolja se je ob 70. jubileju obdaril z knjigo Bilke v krogu, ki je njegova deseta samostojna izdaja. “Krhkost in stišanost njegovih verzov, komaj zaznavni toni globoke intime, ki jih preigrava tako, da kljub navidezni skromnosti obsega pesmi uspeva z omejenimi sredstvi razpreti celotno paleto notranjega in zunanjega sveta,” ga je v spremni besedi označil Iztok Osojnik. “Bilke smo ljudje, krog pa so naše zemeljske omejitve, ki jih - nam težko razumljivo - vesolje presega,” je utemeljil izbiro naslova. Zbirko pesmi, ki so nastale v zadnjih letih, je razdelil na tri sklope: “Vesolje je ponorelo” asociira na nori čas, ki ga živimo, kjer pod krinko demokracije tvegamo uničiti človeka kot bitje, da postane igrača nekoga drugega; “Prah v koraku” nakazuje potrebo, da bi vsak naš korak moral biti čist, a to ni; v zadnjem “Mah na telesu” pa pokaže na to, da je izbira vsakega, da je to, kar želi, in to je lahko tudi popoln nič.
Pred festivalom Revija v reviji se je, ravno tako v organizaciji KUD Apokalipsa, v Škocjanu, Sežani, Štanjelu in Ljubljani iztekla druga Mednarodna filozofska delavnica in konferenca na temo danskega filozofa Sorena Kierkegaarda, čigar 200. obletnico rojstva je obeležila lanska delavnica. O Kierkegaardu, ki je filozofsko izhajal iz konkretne situacije - obravnavan je kot prvi eksistencialistični filozof - in je zato eden pomembnejših mislecev za razumevanje današnjega negotovega časa, so izdali obsežen zbornik lanskoletnih prispevkov. V Kosovelovem domu bo do sredine oktobra na ogled tudi razstava Globoki Danec, ki na 16. plakatih podaja njegovo življenjsko pot in miselni prispevek človeštvu.
Novogoričanu Milanu Petku - Levokovu, ki je znan tudi po svojih proznih delih za odrasle, mladino in otroke, so Slovenske pisarije tretja pesniška zbirka. “Delo je posebno, saj nam vrača ugrabljeno blues punk poezijo nazaj v naše loge,” je v spremni besedi rdečo nit knjige povzel Primož Repar. “Ta satira je v meni zorela in se prelivala na papir zadnjih deset let. Moje pesmi so življenjske zgodbe: tako odzivi na sporočila s televizije, naša ljuba kultura, problemi samomorov in ostalo. Čeprav so to resnice, jih podajam na 'zajebantski' način z določeno ostrino,” je povedal avtor. Ker hodi odprtih oči skozi življenje, ima na zalogi že pesmi za novo zbirko. “Ta čas in dogajanje v zadnjih letih v Sloveniji sta za tak literarni slog neizčrpna poligona,” je nakazal, da bomo o njegovi satiri v verzih še slišali.
Po kulturi na Kras
Festivalsko dogajanje, v okviru katerega so podelili tudi nagrado za naj urednika in založnika (prejel jo je Igor Isakovski iz makedonske revije Blesok), je bilo letos razpeto med Škocjanom, Sežano, Lokvijo in Štanjelom. “Letos ni več Trsta, imajo pa Tržačani priložnost, da pridejo na bližnji Kras po malo kulture,” je povedal Repar, ki festival pod okriljem KUD Apokalipsa koordinira skupaj s Stanislavo Repar. Njuna je bila tudi skrb za finančno plat izvedbe festivala. “Če je bilo lani slabo, je letos katastrofa, saj je vse breme padlo na nas, države tako rekoč ni več poleg, kljub dejstvu da tkemo evropsko mrežo in nas je za to pohvalila celo predsednica organizacije UNESCO,” je dejal Repar in nakazal, da ga je pri izvedbi festivala držala pokonci zlasti moralna podpora iz tujine.
BOGDAN MACAROL
