Dobitnica nagrade OHO Ajda Kadunc razstavlja v Pivki

PIVKA • Ajda Kadunc predstavlja nova dela, predvsem slike na platnu in riževem papirju, ter instalacijo kot arhitekturni element iz različnih naravnih materialov, ki se kot podporni steber v osrednjem galerijskem prostoru pne od tal do stropa. Slike je ustvarila v tehniki suho olje, kar ji omogoča nanašanje zelo tankih slojev oljne barve, s čimer je lahko ustvarila občutek, kot da spodnji sloji presevajo na površje.

Razstava letošnje dobitnice nagrade OHO Ajde Kadunc z naslovom Ne povsem je na ogled do 27. novembra.

Foto: Sta

"V predstavljenih delih se želim približati majhnim premikom v okolju, silam, ki jih je mogoče opaziti šele, ko nekaj ni več povsem na svojem mestu. Trenutkom, ko se material, telo ali organizem ne odzove popolnoma tako, kot je bilo predvideno. Ne gre za velik upor, temveč za vztrajanje, za počasno odstopanje, za skoraj neopazne premike, ki sčasoma spreminjajo celoto," je povedala Kadunc.

Razstava letošnje dobitnice nagrade OHO Ajde Kadunc z naslovom Ne povsem je na ogled do 27. novembra.

Foto: Sta

Nekatere upodobljene stvari je mogoče prepoznati, na primer obrise kakšne živali, druge ostajajo na robu vidnega. "Podobe postajajo fragmenti, povečani izrezi in nejasni sledovi nečesa, kar se je zgodilo ali se še dogaja in delujejo kot ostanki nekega procesa," je dodala.

Razstava letošnje dobitnice nagrade OHO Ajde Kadunc z naslovom Ne povsem je na ogled do 27. novembra.

Foto: Sta

Uporablja različne materiale, tako se v stebru pojavijo les, vosek, micelij, kovina in surova glina. Za steber pravi, da prestopa iz polja umetniškega objekta v arhitekturo galerije nekje med konstrukcijo, oporo in rastjo. Kot je pojasnila, ji ni toliko pomembno, da bi imeli objekti jasno določeno funkcijo, ampak bolj, kako delujejo, kako so sestavljeni in kaj vse lahko še postanejo.

Razstava letošnje dobitnice nagrade OHO Ajde Kadunc z naslovom Ne povsem je na ogled do 27. novembra.

Foto: Sta

Zanimajo jo tudi lastnosti materialov, ki se pokažejo šele skozi proces dela. "Pri risbah na riževem papirju me je pritegnila predvsem njegova prosojnost in način, kako se papir odziva na svetlobo in okolico. Zato risbe niso neposredno na steni, ampak so od nje nekoliko odmaknjene, papir se spodaj ovija sam vase, njegova oblika pa postane del podobe. Ne delujejo več kot samo risbe ampak kot nekakšne krhke membrane."

Kustosinja razstave Mojca Grmek je ob razstavi zapisala, da Ajda Kadunc materiale "vselej razume kot usedline zgodovine določenega kraja in posledično nosilce pomenov, znanj in vrednosti. Skozi razporejanje in povezovanje materialov v novo celoto omogoči razpiranje zgodovinskih plasti, s tem pa osvobajanje skritih pomenov, ki s pomočjo fantazije, simbolike in asociacij vodijo v drugačno razumevanje resničnosti."