Dobrota je več kot vera
Ob nejevernem pogledu ostarelega župnika majhno cerkev gradbeni delavci slečejo vseh krščanskih oblek, od razpela do molilnih klopi. A prava vera se v prostor resnično naseli šele s prihodom nezakonitih afriških prebežnikov, ki simbolizirajo vse izobčence, vse ljudi na robu družbe.
Smisel je v solidarnosti, nam govori Vas iz kartona, film velikana italijanske kinematografije Ermanna Olmija, s katerim se jutri ob 21. uri sklepa letošnji Kino Otok.
O svojevrstni filmski pridigi o veri in odnosu do imigrantov je Ermanno Olmi, prejemnik zlate palme v Cannesu leta 1978 za film L'albero degli zoccoli (Drevo za cokle) in beneškega leva za La leggenda del santo bevitore (Legenda o svetem pijancu, 1988), na predstavitvi na beneški Mostri pred dvema letoma dejal: “Če se cerkve, domovi in mi sami ne osvobodimo leska, ki ga dojemamo kot plemenitega, kako lahko pridemo v stik z drugimi? Bili bi zgolj maske, ljudje iz kartona. In kaj je pomembnejše od dobrodošlice? Sakralnost simbolov? Svetost simbolov?Namesto poklekanja pred kartonastimi simulakri pokleknimo pred trpečimi.”
V filmu se zgroženost pri župniku, ki tudi sam, kakor njegova cerkev, ugaša, sprva sprevrže v obup, v občutek praznine, ki ga pripiše dvomu. A s prišleki, ilegalni prebežniki iz Afrike, ki potrebujejo njegovo pomoč, se mu odpirajo novi vidiki vere. “Opravljal sem delo župnika, da bi delal dobro. Ampak da bi delali dobro, ni treba vere. Dobrota je več kakor vera,” izjavi župnik, ki ga igra Michael Lonsdale.
Ermanna Olmija, ki je scenarij napisal ob pomoči kardinala Gianfranca Ravasija in pisatelja Claudia Magrisa, v Italiji označujejo tudi za “našega najbolj vernega” režiserja, a film Vas iz kartona govori predvsem o medčloveških odnosih, o notranji moči ljudi, s katero presegajo vsakršne delitve in razlikovanja. Sporočilo filma, v katerem sta sočutje in solidarnost nad togo brezčutno zakonodajo, govori o obči človeški vrednoti sodelovanja, tovarištva, solidarnosti in dobroti, kot nadreligioznih kategorijah.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
