Dokumentarna fikcija, Facebook podlistek in zgodba dveh svetov

LJUBLJANA > Protagonist romana Toneta Partljiča je mlad arhitekt Sebastjan Gorjup s Primorske, ki mu leta 1904 med gradnjo Solkanskega mostu kamnit blok zdrobi nogo. Preseli se v Maribor, kjer sodeluje pri gradnji takrat novega mostu, ki je, kot je dejal Partljič na ponedeljkovi predstavitvi, veljal za enega najlepših kovinskih mostov na območju nekdanje Avstro-ogrske. Po mnenju Petre Vidali, ki je prispevala spremno pismo, je knjiga obvezno branje za vse, ki jih zanima Maribor. Poudarila pa je, da so se na omenjenem mostu tudi v resnici koncentrirali številni dogodki in konflikti med narodi - slovenskim, nemškim in pozneje srbskim.

Po besedah urednika Mitje Čandra je Partljiču uspelo združiti povsem fikcijski lik protagonista z dokumentarnim gradivom. Tako se roman po urednikovem mnenju “bere kot sodoben dokumentarno-igrani film” o Mariboru in starem mostu.

Strah za metulje v nevihti je 21. roman Ferija Lainščka, ki je kar 35 poglavij sproti objavljal že na Facebooku. Za spletno objavo dela (naslov nekoliko spominja na zbirko kratke proze Franja Frančiča Kam se skrijejo metulji pred dežjem, MK, 2008), se je Lainšček odločil, ker ga je zanimala povratna informacija bralcev. Kot je dejal, je nastal sodobni podlistek, vseh odgovorov, ki jih je želel prejeti od bralcev, pa mu ni uspelo dobiti. Eksperiment je označil za zanimivo izkušnjo “bralcev, ki ti dihajo za ovratnik oziroma dihajo s tabo”. Roman je sklepni del trilogije, ki jo sestavljata še romana Ločil bom peno od valov in Muriša. V ospredju je tragična ljubezen med nabornikom Markom in dijakinjo Ljiljano.

Roman Polone Glavan po Čandrovih besedah prinaša zgodbo dveh svetov - sveta nestrpnosti in sveta odgovornih ljudi, ki ju predstavljata protagonistki: dijakinja Lili in študentka Alja. Lilijin fant zaradi izbruha nad priseljencem izgubi službo, Alja pa se pretresena nad revščino v Bosni pridruži aktivistom. Tako se poti protagonistk prekrižata na istem protestnem shodu, a na nasprotnih bregovih.

Zgodba romana po avtoričinih besedah črpa iz snovi, ki jo vznemirja. Med drugim se sprašuje, zakaj nekateri verjamejo, da so več vredni zgolj zato, ker daljše obdobje živijo na določenem ozemlju.

Roman Poboženspomin je prvi del trilogije Labirint sveta, ki podaja biografsko raziskovanje družine avtorice Marguerite Yourcenar. Kot je povedala prevajalka dela Saša Jerele, gre za prvi del družinske kronike, v slovenskem prevodu pa je pred tem že izšel drugi del - Severni arhivi. Tokratno delo se začne z avtoričinim rojstvom in smrtjo matere.

Kameni splav je peti poslovenjeni roman nobelovca Saramaga. Tudi tokratno delo (v prevodu Barbare Juršič) je zaznamovano z njegovo etično držo, zgodba pa ponuja na alegoričen način opisano odcepitev Iberskega polotoka od matičnega otoka, ki jo avtor oriše skozi zgodbe petih likov, je povedala Anja Kovač iz založbe Beletrina.

MPG, STA