Dr. Andrej Capuder, mojster provokacije za levičarje in desničarje
Na desetem pogovornem večeru iz cikla Divača - mesto nad Reko, so predsinočnjim gostili pedagoga, pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca in nekdanjega politika, dr. Andreja Capudra.
DIVAČA > “Tokratni gost je že na pol naš, saj se je leta 1967 priženil v Vremsko dolino, kamor se baje zmeraj rad zateka v tišino iz Ljubljane, kjer ima miru ob še vedno živahnem življenju mnogo manj kot pri nas,” je dr. Andreja Capudra napovedal povezovalec pogovornega večera Stojan Lipolt.
Ciklus javnih srečanj Divača - mesto nad Reko je avgusta leta 2010 začel Stojan Lipold. Od skromne želje izluščiti tako gospodarske kot tudi naravovarstvene vidike razvoja občine Divača je ideja prerasla v dobro obiskana pogovore s strokovnjaki, ki so tako ali drugače povezani s tem delom Primorske. Da Lipoldu še ni zmanjkalo volje po tovrstnem udejstvovanju, dokazuje tudi napoved dogodka v počastitev 140. obletnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Ob tej priložnosti bo v goste prišel arhitekt Janez Suhadolc, Lipolt pa ima v načrtu še niz večerov, v katerem bi se posvetili Trstu kot kulturni in gospodarski gravitacijski točki Krasa.
V večnamenski dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev na Škrateljnovi domačiji, kamor so se ti dobro obiskani večeri zasidrali v zadnjem času, je bil pogovor razdeljen na dva dela. V uvodnem je bil gost predstavljen kot uveljavljen književnik, prevajalec, publicist, profesor romanistike, ki je 30 let poučeval francosko književnost na ljubljanski univerzi, prvi minister za kulturo v samostojni Sloveniji ter nekdanji veleposlanik v Parizu in Rimu, ki je bil leta 2010 skupaj s sedanjim slovenskim metropolitom dr. Antonom Stresom izvoljen tudi za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Capuder je od leta 1964, ko je začel v revijah objavljati ljubezensko in refleksivno poezijo, do danes uveljavil kot pisec proze z zgodovinsko in ljubezensko motiviko v mozaični tehniki in na osnovah personalizma in krščanskega eksistencializma. “Od prvega dela Bič in vrtavka (1975) do središčne trilogije Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, slednja je izšla leta 2007, ste se kot intelektualec krščanske usmeritve in angažiran politik uveljavil tudi kot kritik levih in desnih življenjskih nazorov in opcij,” je Capudra izzval Lipolt. Gost mu je pritrdil s spominskimi drobci, kot je navedek “senca velikega pokola”, ki ga je ob asociaciji s povojnimi poboji moral iz prve knjige umakniti. “Priznam, da je to bil eden redkih oportunizmov v mojem opusu,” je povedal Capuder, ki so ga kritizirali tudi “njegovi”. Kritike z desne strani si je prislužil, ko je vztrajal, da se mu zdi sporno in celo pogansko enačenje Cerkve s kategorijo naroda, kar se dogaja pri nas.
Poleg literarno-zgodovinskih študij o Boudelairu, Bergsonu, de Chardinu, Kocbeku, Rebuli ter drugih se je Capuder v kolektivni spomin zapisal kot prevajalec Dantejeve Božanske komedije v slovenščino. “Za to delo, ki mi je vzelo deset let, sem leta 1973 prejel Sovretovo nagrado, in to je edina nagrada v mojih štirih desetletjih ustvarjanja,” je dodal Capuder, ki mu je podrobno poznavanje tega dela prišlo prav tudi v Rimu, kjer je spoznal, da Italijani svojega slavnega rojaka poznajo bolj površno.
Prisotnim se je Capuder prikupil tudi s priznanjem, da v svoja dela rad vključuje tudi “njihove kraje”, denimo, Švarcenek in Betanjo. Slednja ga asociira na istoimenski kraj v Palestini, reka Reka pa s simbolnim prehodom v onostranstvo nastopa v knjigi Reka pozabe.
BOGDAN MACAROL
