Drevi bodo v Mariboru slovesno odprli Evropsko prestolnico kulture
Po številnih zapletih, odstopih, infrastrukturnih in finančnih luknjah bo drevi Maribor slovesno prevzel prestolovanje evropski kulturi. Programski direktor Mitja Čander verjame, da so največje težave pustili za seboj in je prepričan, da bo izvedba projekta Evropska prestolnica kulture - Maribor 2012 lažja, kot je bila njegova priprava.
> Ko ste oktobra 2010 uradno prevzeli mesto programskega direktorja zavoda Maribor 2012, ste verjetno pričakovali, da bo naporno. A ste se nadejali tudi težav, kakršne so vas potem doletele?
“V začetku procesa si nikakor nisem predstavljal vsega, s čimer smo se morali zatem soočati. Seveda sem pričakoval težave, saj so problemi pravzaprav že 'vpisani' v projekt Evropska prestolnica kulture, ne glede na to, kje ga pripravljajo. Navsezadnje je to najvidnejši projekt na področju kulture, ki nastaja v okviru Evropske unije, zato bi bilo dokaj nenavadno, če križanja interesov in konceptov ne bi predvidel.”
> Kje vidite temeljno, izvorno težavo?
“Strukturni problem vseh evropskih prestolnic kulture je ta, da nimajo zagotovljene popolne avtonomije programskega vodenja. In potem se mora vodstvo vseskozi spopadati z interesi lokalne in državne politike, različnimi težnjami znotraj kulture, kulturnih institucij in posameznikov. Ena od nalog Evropske komisije v prihodnosti je tako tudi zagotovitev popolne avtonomije programskega in siceršnjega vodstva Evropske prestolnice kulture. Kolikor vem, se s to problematiko že ukvarjajo.”
>Je najtežje torej za vami?
“Verjamem, da je tako. Program smo pripravili, je potrjen, finančni viri za letos so zagotovljeni, zanje imamo zaveze. Verjamem, da je bil proces priprave najtežji in da bo izvedba programa lažja. To seveda ne pomeni, da delo ne bo zahtevno in da ne pričakujem zagat, sprememb in stresnih situacij. Vendar je vse lažje, ko vidiš rezultate svojega dela. Zato sem resnično vesel, da nam je težave uspelo preseči in da smo kljub vsemu naredili ambiciozen in zanimiv program.”
> Kaj vam odnos, ki sta ga do EPK 2012 pokazala lokalna skupnost in država, pove o razmerju Slovencev do kulture?
“Predvsem mislim, da ne gre za problem, ki bi se dotikal zgolj kulture. Slovenci se ob vseh velikih dogodkih, ki so nam zaupani, oziroma jih prevzamemo, praviloma evforično trepljamo po prsih - 'češ, kaj smo dosegli, ko smo to dobili'. Že naslednji trenutek pa se začnemo v neskončnost prepirati o tem, kaj in kako narediti, kdo bo bolj pomemben, kdo bo imel kakšno vlogo ... In to traja in traja, nakar tik pred zdajci spet strnemo moči. Svet nas zato običajno vidi kot profesionalne in predane organizatorje. Projektov, kot je EPK, bi se morali lotevati z veliko mero razuma, za skupno dobrobit bi morali prej sesti za mizo in se realno pogovoriti, kako bomo poprijeli za stvar. Najpomembnejše pa je, da takih projektov ne izkoriščamo za poligon medsebojnega obračunavanja, kar nam je, žal, precej blizu.”
> Na načrte EPK je vplivala tudi gospodarska kriza. V kakšni meri vam je narekovala ritem?
“Ko so projekt naše EPK potrdili v Bruslju, je bil vreden 57 milijonov evrov. V ta znesek so bili vključeni tako program kot tudi njegova organizacija in promocija. Poleg tega so bile v ta načrt vračunane še infrastrukturne naložbe v višini 150 milijonov evrov. Kriza nam je omenjena zneska precej oklestila. Koliko danes v evrih tehta naša infrastruktura, nimam natančnega podatka, za program pa vem, da je celotna vrednost v treh letih padla na dobrih 30 milijonov evrov. Kar pomeni, da smo se morali precej prilagoditi, a menim, da smo kljub temu naredili tehten in dober program.”
> Verjetno se v tem času niste mogli posvečati literaturi. Pa vendar, vam izkušnja, ki vam jo je prinesel EPK, nosi literarni potencial? Jo boste ubesedili?
“Ne, časa za literarno ustvarjanje res nisem imel, sem si pa sproti delal zapiske. Mislim, da imam dovolj gradiva za razne žanre - od drame do romana. (Smeh.) V umetnosti je seveda treba vse stvari predelati, z distance potegniti ekstrakt in ga z veliko mero domišljije pregnesti, da ima potem večjo težo.”
> Torej lahko v prihodnosti spod vašega peresa pričakujemo tudi kaj na temo Evropske prestolnice kulture?
“Zelo verjetno. V obče človeškem smislu je bila zame to gotovo izjemna izkušnja, še zlasti mi je dragocena kot detekcija stanja slovenske družbe.”
Program EPK-Maribor 2012
Program EPK - Maribor 2012 obsega 412 projektov ter še veliko več dogodkov in procesov. Temelji na štirih programskih sklopih: Terminal 12 prinaša vrhunsko umetnost, s posebnim poudarkom na novih pristopih in domači ustvarjalnosti. Ključi mesta vzpostavljajo dialog med mestom in umetnostjo ter iščejo nove oblike kreativnega bivanja. Urbane brazde poskušajo skozi aktivistično raziskovanje socialnih in ekoloških tematik opozoriti na pomen sobivanja ter s primeri dobre prakse vzpostaviti konkretne poti do kreativne in strpne družbe. Življenje na dotik pa predstavlja multimedijski prostor refleksije. Poleg Maribora so v projekt vključena še partnerska mesta - Velenje, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto in Slovenj Gradec.
MAKSIMILJANA IPAVEC
