Drevi se bo razprlo jedro letošnjega Kopergrounda

Kultura
, posodobljeno:

Letošnji Koperground je v minulih, prvih avgustovskih dneh ogreval svoje motorje najprej v Mladisnkem kulturnem in socialnem centru, nato pa še na Semedelski cesti. Glasbo, video, film, performanse, predstavitve in agitke z današnjim dnem za enajst dni selijo na vrt Pokrajinskega muzeja. Tam se bo z Uvodnim spektaklom drevi ob 20. uri razprlo “jedro sunka umetnosti, kulture in sociale.”

 Srečanje z novinarji je Brecelj podprl s performansom, posvečenim nedavno preminulemu srbskemu umetniku Saši Markoviću - Mikrobu.
Srečanje z novinarji je Brecelj podprl s performansom, posvečenim nedavno preminulemu srbskemu umetniku Saši Markoviću - Mikrobu.Maksimiljana Ipavec

KOPER> “Dogodkovni sunek”, ki ga pripravlja Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN), po besedah njegovega predsednika Marka Breclja ne želi biti mesto, kjer bodo gledalci imeli prvo priložnost videti določen film. “Tisti, ki bodo prišli na Koperground gledat filme, bodo videli filme, ki so bili zaradi različnih razlogov spregledani na festivalih.”

Prav tako - in v skladu s tem, kar počnejo vsa leta doslej - ne bodo na oder postavljali na prvo žogo všečnih glasbenih izvajalcev. Ne koketnih predstavitev ali razstav. S programom, ki bo trajal vse do 20. avgusta in se bo tradicionalno pomudil tudi na Belvedurju v istrskem zaledju, želijo opozoriti na kritične, pronicljive in progresivne ustvarjalce in ustvarjalke. Na tiste, ki “delajo umetnost, ki ni pozabila na človeka.”

“Opažamo, da postajamo nekakšna platforma, srečevališče naprednih umet+nikov, naprednega ustvarjanja in razmišljanja na področju zahodnega Balkana. In to njegovi najbolj zahodni točki,” ocenjuje dosedanje Kopergroundovo življenje Brecelj in dodaja, da želijo na tej poti vztrajati, svojo programsko usmeritev pa nadgrajevati. “Ne želimo si postati 'svetski' - to smo že.”

Kopergroundu tudi letos glavnino sredstev - 25.000 evrov namenja Mestna občina Koper. Izvedbo dogodkovnega sunka umetnosti in kulture pa finančno podpirata tudi Urad za mladino in ministrstvo za kulturo.

“Sunek umetnosti in kulture” se je letos odločneje usmeril na literarno področje. Jutri bodo tako gostili Faruka Šehića, bosansko-hercegovskega literata in novinarja, v nedeljo na vrt Pokrajinskega muzeja prihaja Franjo Frančič z dnevniškim romanom Je zima v krilu poletja, 18. avgusta pa bo o svojem raziskovanju španske državljanske vojne, strnjenem v knjigi Anarchia e potere nella guerra civile spagnola, spregovoril tržaški zgodovinar Claudio Venza.

Kopergroundov glasbeni del bodo letos polnili Màna iz Bistrice ob Sotli, makedonski Bernays Propaganda, vinkovške Punčke ter pančevski Klopka za pionira, ki bodo med svojim bivanjem v Kopru v studiu Hendrix snemali maxi singel. Vsakoletna Kopergrounova duhovna eminenca Franci Blašković bo tokrat nastopil le v glasbeni vlogi - 12. avgusta bo na Kopergroundu nadaljeval svoj koncertni niz Francijev četrtek, ki je nasledil Francijevo sredo in mu običajno nudi streho Mladinski kulturni in socialni center.

Filmski del bo poleg celovečercev (od Babičeve Veselice, Nemescujeve Marilene, Winterbottomove Discipline šoka in Kako sem ubil svetnikaTeone Strugar Mitevske) odšrknil vrata v aktualno slovensko in hrvaško video produkcijo. Fužine nejberhud, Črnci ter Čista svoboda je le nekaj naslovov.

Koperground, ki že ves čas svojega obstoja namenja veliko prostora multimedijskim dejavnostim, v letošnji izdaji pripravlja tudi Delavnicostripa in Delavnico mehkega terorizma. Prvo poganja kreativni duh Wostoka, srbskega underground stripovskega ustvarjalca, druga pa akcija akademskega kiparja in performerja Marka A. Kovačiča.

11. avgusta bodo gostili in predstavili pobudo Iz-hod, 14. in 15. avgusta pa bodo pripravili prodajno razstavo kiparskih izdelkov, ki so nastali na letošnji Sajeti. Izkupiček bodo namenili v sklad, namenjen zdravljenju Iva Volariča Fea.

MAKSIMILJANA IPAVEC

Razstavo del Bele Mariasa, ki je na ogled v MKSC-ju, so navdihnila dela Charlesa Bukowskega.
Razstavo del Bele Mariasa, ki je na ogled v MKSC-ju, so navdihnila dela Charlesa Bukowskega.Maksimiljana Ipavec