Dubioza kolektiv so do roba in čez napolnili Mostovno

NOVA GORICA> Da bo koncert bosanskih Dubioza kolektiv napolnil Mostovno, je bilo glede na veliko zanimanje sicer pričakovati, da pa bo množica dobesedno preplavila novogoriški kulturni center, je verjetno presenetilo vse, vključno z organizatorji.

Nepopisna gneča je že na vhodu marsikomu zagrenila tistih vsaj četrt ure čakanja na karto (ki so bile, mimogrede zelo hitro razprodane), velika dvorana, kamor se je zgnetla debela 350-glava množica, pa ni zmogla požreti vseh, ki so (tudi po ovinkih) prišli na koncert. Naval, ki ga Mostovna (razen ob nekaj koncertih na prostem) še ni doživela, saj je še nekaj sto ljudi, nekateri tudi prostovoljno, o(b)stalo kar na dvorišču kluba. Manjšim nevšečnostim, ki jih je spremljala neslutena masovka, navkljub je bilo prav blagodejno opazovati kar se obiskov koncertov tiče pregovorno “težavno” Novo Gorico, kako poka po šivih. Ondan si že zaradi tega preprosto moral biti na Mostovni.

Dubioza kolektiv, transglobalna fuzija duba, reggaeja, rapa, tršega rocka in etno melosa, je očitno v zadnjem času ena od največjih atrakcij tega prostora. Če so se Bosanci s čvrsto ritem sekcijo, ostrimi rifi, etno pridihom in družbeno kritičnimi zarepanimi teksti, nekakšnimi manifesti upora proti korupciji, gnili politiki in nacionalizmom, na koncertnih odrih že zdavnaj dokazali kot kompaktna druščina, so prav s širšo medijsko prepoznavnostjo in presedlanjem z angleščine na bosansko materinščino (že s ploščo Firma ilegal, definitivno pa z najnovejšo 5 do 12) stopili še stopničko više in postali, hm, fenomen. Ko te mularija naloži na ipod in te nažiga do obnemoglosti, si presegel meje zgolj dobrega benda in, hočeš-nočeš, postal brand.

Dubioza so tudi tokrat na Mostovni, kot že nekajkrat prej, udarili na polno, koncertni mozaik spretno kombinirali iz koščkov svojih starejših in (naj)novejših “že skoraj ponarodelih”. In zadovoljili širok spekter publike, ki je bila tudi generacijsko prav prijetno pomešana. Kolektiv je izpilil formulo - kakovostno poustvarjena, v osnovi že vsaj poldrugo desetletje preverjena fuzija raznorodnih glasbenih stilov je očitno zadetek tako za tiste, ki iščejo kritično vsebino ne ravno svetlega vsakdana, kot tiste, ki na koncert pridejo predvsem po “dober žur”...

MITJA MARUSSIG