Duh po renesansi
V okviru prvega festivala Dnevi stare glasbe je bil v petek otvoritveni koncert, ki ga je izvedel ansambel Dramsam iz Gorice. S ponazoritvijo gibanja planetov v koreografijah plesov iz 15. stoletja so vzdušje renesanse v starodavnem gradu Štanjel poustvarili še plesalci Compagnie del Bontempo iz Gradišča pri Soči.
ŠTANJEL> “Moral je priti princ, da je prebudil spečo Trnuljčica,” je bilo mnenje številnih gledalcev po petkovem renesančnem koncertu s plesom na dvorišču gradu Štanjel.
Princ se je pojavil v podobi Ustvarjalnega središča Abram v Pedrovem nad Branikom, ki se je za oživitev stare glasbe povezal s partnerskima festivaloma Musica Cortese iz Gorice in Dvigrad iz hrvaške Istre.
V sodelovanju z novogoriškim Kulturnim domom, ki na tem področju že vrsto let sodeluje z Italijani, so v nizu šestih koncertov prvega festivala Dnevi stare glasbe tako v petek v srednjeveškem Štanjelu doživeli krst.
Glasbena skupina Dramsam iz Gorice se že od leta 1983 posveča proučevanju in poustvarjanju srednjeveške in renesančne glasbene dediščine širšega italijanskega prostora. Ansambel pod vodstvom Giuseppeja Paola Cecera, ki je tudi soustanovitelj Akademije Jaufre Rudel za srednjeveške študije v Gradišču pri Soči, daje posebej velik pomen raziskovanju in rekonstrukciji starih glasbil, iz česar je nastal tudi Theatrum Instrumentorum, razstava inštrumentov na Goriškem gradu.
Skupina Dramsam je gostovala že po vsej Italiji in na vseh pomembnejših festivalih stare glasbe v Evropi, predbaročno glasbo širijo med vse številnejše poslušalce tudi z bogato izdajo zgoščenk in rednim mednarodnim koncertnim delovanjem. “V Štanjelu smo prvič, a glede na tople aplavze, dobro akustiko in glasbi primerno arhitekturo skoraj zagotovo ne zadnjič,” je Cecero zgostil občutke po nastopu.
V okviru Akademije Jaufre Rudel deluje tudi plesna skupina Compagnia del Bontempo. Z rednim sodelovanjem z ansamblom Dramsam se pod vodstvom Alessandre Cossi posvečajo rekonstrukciji prvih v Evropi dokumentiranih plesov, kot sta tudi ballo in bassadanza.
Koreografije in v nekaterih primerih tudi glasba teh elegantih dvornih plesov so se ohranile po zaslugi Domenica da Piacenza in Guilielma Hebrea da Pesara, in prav na podlagi njune zapuščine je bil zasnovan tudi petkov enoinpolurni program, poln planetarne simbolike in duha 15. stoletja.
Z uvodnim koncertom je bil zadovoljen tudi programski vodja festivala Bor Zuljan.
“Zaradi povezanosti z bližnjim romanskim prostorom je velika verjetnost, da je grajska gospoda v Štanjelu pred pol tisočletja prav tako uživala v lutnji, kljunasti flavti, vihuelah, girondu, psalteriju, spinetu in tolkalih kot mi nocoj, ko smo imeli priložnost ta stara glasbila slišati tudi sami,” je povedal Zuljan, prepričan, da bo stara glasba odslej na štanjelskem gradu pogosteje zvenela.
BOGDAN MACAROL
