Dušan Jovanović praznuje 80 let

LJUBLJANA > Jovanović se je rodil v Beogradu, pred začetkom druge svetovne vojne, 1. oktobra 1939. Po 2. svetovni vojni sta se njegova starša ločila in z očetom se je leta 1951 preselil v Ljubljano. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral angleščino in francoščino in v začetku 60. let diplomiral. Nato je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

V 60. in zgodnjih 70. letih minulega stoletja je bil Jovanović med ustanovitelji Študentskega aktualnega gledališča, Gledališča Pupilije Ferkeverk in Eksperimentalnega gledališča Glej - v vseh je bil dejaven kot režiser in uprizoritveni reformator.

Ob jubileju so se Jovanoviću v Slogiju poklonili z e-razstavo Dušan Jovanović, maestro sodobnega gledališkega jezika, sodelovali pa so tudi pri pripravi oddaje Dušan Jovanović 80-letnik, ki jo bodo ob 14.05 predvajali na 3. programu Radia Slovenija - programu Ars.

Groteska in absurd

Njegove dramske tekste iz 70. let Znamke, nakar še Emilija, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka, Žrtve mode bum-bum določata groteska in absurd, medtem ko je v dramah Osvoboditev Skopja, Karamazovi in Zid-jezero iskal nove postopke v prodiranju v bistvo konfliktov. Zadnje Jovanovićevo avtorsko besedilo je Boris, Milena, Radko (2013).

Angažiran je bil tudi kot umetniški vodja in režiser Slovenskega mladinskega gledališča (1978-1985) in pedagog na AGRFT (1989-2006). Jovanović je režiral dobro tretjino krstnih uprizoritev lastnih dramskih besedil, pa tudi druga, ki so mu predstavljala uprizoritveni izziv; vseh njegovih režij je več kot 90.

Prejemnik številnih nagrad

Za svoje dramsko in režijsko delo je bil večkrat nagrajen, med drugim s sedmimi Borštnikovimi nagradami za najboljšo režijo in štirimi Borštnikovimi nagradami za najboljšo uprizoritev v celoti. Je trikratni prejemnik Grumove nagrade in posebne nagrade žirije na Bitefu (1972), pa tudi dobitnik velike Prešernove nagrade (1990) in Rožančeve nagrade (2008). Leta 2009 je prejel zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča.

Širši javnosti je Jovanović poznan tudi po kolumnističnem pisanju. V njem in v esejih pogosto prepleta gledališče in družbeno realnost ter ugotavlja, da so meje med obema pogosto zelo tanke. Pri založbi Beletrina je lani izšla njegova knjiga Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, svojevrsten žanrski hibrid eseja, avtobiografije in memoarjev. Jovanović je pisal tudi radijske in TV igre in izdal zbirki esejev Paberki ter Svet je drama, leta 2011 je izšel tudi njegov pesniški prvenec Nisem.

Pred tremi leti je naš novinar Andraž Gombač opravil tudi intervju z Jovanovićem in njegovo ženo Mileno Zupančič. Preberete ga lahko na tej povezavi: “V gledalcu moraš zbuditi, kar je morda že pozabil”