Dvojna nagrada za slastno truplo
Sinoči se je v kranjskem Prešernovem gledališču sklenil 42. teden slovenske drame. Grumovo nagrado za najboljše izvirno dramsko besedilo je prejel Vinko Möderndorfer, nagrado občinstva ter Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo pa Zgodba o nekem slastnem truplu ali ... ajdovske avtorice Simone Semenič, v režiji Primoža Ekarta.
KRANJ> Predstava Simone Semenič se v celoti imenuje Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako so se roman abramović, lik janša, štiriindvajsetletna julija kristeva, simona semenič in inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima, nastala je v režiji Primoža Ekarta in v produkciji Zavoda Imaginarni. S Šeligovo nagrado jo je nagradila strokovna žirija (v sestavi Tatjana Ažman, dramaturginja, ter člana Tanja Lesničar-Pučko, kritičarka in publicistka, in Igor Ružić, kritik in publicist), predstava pa je prejela tudi nagrado občinstva. Zgodba o nekem slastnem truplu ali... je bila izbrana med osmimi predstavami, ki jih je v tekmovalni program izbrala selektorica Amelia Kraigher.
Detaljno izrisano in gibko besedilo
Simona Semenič, dramatičarka in dramaturginja, doma iz Ajdovščine, je sicer dvakratna Grumova nagrajenka (leta 2009 za delo 5fantkov.si in 2010 za delo 24.ur, ki so ga nedavno uprizorili v novogoriškem SNG), letos pa se njeno besedilo Zgodba o nekem slastnem truplu ali... ni uvrstilo niti med nominirane. Ob Šeligovi nagradi je včeraj za Primorske novice povedala, da je izredno vesela, da je predstava prejela nagrado žirije in občinstva, kar dokazuje, da besedilo vendarle ni tako neuprizorljivo, kot so ji očitali: “Veseli me, da je nagrado dobila produkcija, ki ni velika in tako pometla s konkurenco velikih institucij. Hkrati ta dvojna nagrada tudi podira očitke, češ da besedilo ni primerno za širše občinstvo. Mnogi umetniški vodje gledališč namreč delijo predstave na tiste, ki so za (širše) občinstvo in druge, ki so za ... ne vem koga,” je povedala in dodala, da je Ekart njeno besedilo slišal na bralni uprizoritvi ter jo takoj vprašal, če bi ga lahko postavil na oder.
O samem besedilu nam je Semeničeva povedala, da imajo didaskalije glavno vlogo, kar so tudi dosledno upoštevali pri uprizoritvi. Glede vsebine pa pove, da gre za truplo iz Vzhoda, žrtev verske, politične vojne, o katerem izvemo, kaj vse je razmišljalo, preden je umrlo. S tem truplom se potem gostijo Roman Abramović, lik Janša, Simona Semenič, Zlatan Ibrahimović in Julija Kristeva, ki prihajajo z Vzhoda. “Vzhod ni stvar geografije ampak stvar mentalitete, bi lahko poenostavila. In mi vsi smo odgovorni za to, kar se dogaja,” sklene.
Strokovna žirija je v obrazložitev nagrade Zgodbi o nekem slastnem truplu ali ... zapisala, da “gre za intimno gledališko izkušnjo, univerzalno in hkrati osebno, njena največja odlika pa ni v preizkušenem receptu približevanja občinstva in odra, temveč v bolj neposrednem odnosu gledališke resnice z resnicami sveta, ki jih iz konvencionalnega avditorija danes ne uspemo več spoznati. Zgodba o nekem slastnem truplu ali … je hommage minljivosti in je krik po življenju, po tej temeljni pravici, ki se je v zahodnem miselnem svetu izgubila sama v sebi.”
Primož Ekart je predstavo, ki jo odlikuje detajlno izrisano in gibko besedilo, postavil tako, da je v središče dal veliko kuhinjsko mizo, ob kateri se pred majhno skupino gledalcev odigra ritual svojevrstnega kanibalizma. “Komorna, pretresljiva, izčiščena in globoko izpovedna predstava, ki zanjo tudi gledalci prispevamo svojo odgovornost in svoje ime,” so zapisali člani žirije.
Grumova nagrada Vajam za tesnobo
Strokovna žirija (dramaturginja Diana Koloini, režiser in dramaturg Alen Jelen, dramaturginja Martina Mrhar, igralka Vesna Pernarčič in dramaturg in teatrolog dr. Tomaž Toporišič) je ocenjevala 42 besedil ter se soglasno odločila, da nagrado Slavka Gruma 2012 podeli Vinku Möderndorferju za besedilo Vaje za tesnobo. Besedilo s podnaslovom igra o današnjih dneh, po njihovem mnenju odlikuje izjemna ostrina, s katero zareže v psihopatologijo sedanjosti.
Vaje za tesnobo “so hkrati aktualna in izjemno tehnično izbrušena igra, v kateri pred nami teče svet v vratolomnem tempu montaže dramskih atrakcij, skozi katere pronica banalen, a hkrati že kar boleč vsakdan.” Nagrade slovenske drame so v Prešernovem gledališču v Kranju podelili sinoči.
KLAVDIJA FIGELJ
