E-knjige do konca leta tudi v Sloveniji
Izvršni direktor svetovalnega podjetja za e-knjige The Idea Logical Company Mike Shatzkin je za STA dejal, da e-knjige za majhne jezike in založnike pomenijo prednost, saj ni stroškov s tiskom. Slovensko tržišče e-knjig pa naj bi zaživelo predvidoma konec letošnjega leta, je za STA povedal glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač.
LJUBLJANA> V četrtkovem predavanju v okviru Svetovnega vrha knjige, je Shatzkin predstavil nekaj ugotovitev z ameriškega trga e-knjig. Najpomembnejša prednost e-knjige je konkurenčnejša cena, ki se giblje od 0,99 do 20 dolarjev (0,7 do 14,14 evra), večina e-knjig pa ima ceno približno deste dolarjev (sedem evrov). Shatzkin je ocenil, da se potrošniku investicija v bralnik izplača pri približno treh kupljenih e-knjigah na mesec, ciljne potrošnike bralnikov in e-knjig pa je poimenoval za strastne bralce.
Kaj se bo zgodilo s knjigarnami?
Takojšen učinek prihoda e-knjig na tržišče je zapiranje klasičnih knjigarn, ki se izkažejo za nerentabilne že ob majhnem padcu prodaje, je poudaril Shatzkin, ki predvideva, da bodo te še vedno ostale na tržišču, a bolj kot podpora e-knjigam in spletnim knjigarnam, njihov tržni delež pa bo postal nepomemben.
Ugodneje za male jezike
"Včasih je konkurenca obstajala le med lokalnimi knjigarnami, zdaj na internetu pa je globalna," pravi Shatzkin in dodaja, da je cena knjige za večino potrošnikov pomembnejša kot njena vsebina.
Na vprašanje, ali pomeni e-knjiga dodaten jeziček na tehtnici pri prevladi svetovnih jezikov z angleščino na čelu, Shatzkin odkimava: "Dolgoročno so e-knjige dobra novica za male jezike. Če želite izdati knjigo, je to veliko enostavneje in ceneje v digitalni obliki. Zdaj je treba izdati približno 1000 izvodov, da se tiskanje izplača."
Na globalnem trgu e-knjig za prevlado tekmujejo Amazon, Apple in Google, aduta v ozadju trga e-knjig sta po njegovem mnenju spletni knjigarni z e-knjigami in bralnika korporacij Kobo in Sony ter OverDrive in Ingram Content Group, ki bosta v prihodnosti najverjetneje lokalnim knjigarnam in knjižnicam distribuirala e-knjige in druge digitalne vsebine v angleščini.
Založnikom priporoča izdaje e-knjig v dveh jezikih
Pozornost potrošnikov je e-knjiga sicer pritegnila z bralnikom kindle, ki ga je novembra leta 2007 na trg poslala največja svetovna spletna knjigarna Amazon. Trenutno so na globalnem trgu prisotne številne spletne knjigarne z e-knjigami in različne znamke bralnikov. Slednji se od namiznih, prenosnih in tabličnih računalnikov razlikujejo po zaslonski tehnologiji, imenovani elektronski papir, ki bralno izkušnjo približuje tiskani knjigi, omogoča večjo avtonomijo baterije in branje pod neposredno sončno svetlobo.
Lokalnim spletnim knjigarnam z e-knjigami Shatzkin svetuje, naj se ne omejujejo le na lokalne jezike in naj prodajajo naslove v angleščini. Založnikom priporoča dvojezične izdaje e-knjig, v lokalnih jezikih in v angleščini. Založniki oziroma e-knjigarne lahko pridobijo kratkotrajne avtorske pravice in naredijo e-knjige privlačnejše z ekskluzivnimi dodatnimi vsebinami. Ponudbo e-knjig lahko podprejo s prodajo večfunkcijskih naprav, ki omogočajo posojanje e-knjig drugim, opombe v besedilu, vgrajene slovarje in drugo. Kot nezanemarljiv dejavnik dodaja podporo strankam in možnost nakupa ali ogleda bralnikov v trgovinah.
V Sloveniji naj bi trg e-knjig zaživel do konca leta
Profesor in glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač je v okviru Svetovnega vrha knjige, dejal, da je v Evropi spletna prodaja tiskanih in e-knjig manjša kot v ZDA, a trend se z angleščino kot najbolj razširjenim drugim jezikom na svetu in največjo svetovno knjigarno Amazon pospešuje.
Pred slabim mesecem dni je Kovač za STA povedal, da ima Mladinska knjiga že pripravljenih približno 150 e-knjig za trženje, testirala pa je tudi več kot deset bralnikov različnih proizvajalcev. Kot pravi, je predpogoj za delovanje trga e-knjig bralnik s 3G in Wifi tehnologijo, "in ko bomo ta problem rešili, računam da do konca leta, bo tudi v Sloveniji trg e-knjig zaživel".
Po njegovih predvidevanjih bosta e-knjige za tablične računalnike najverjetneje ponudila še Mobitel in Simobil. "Iz založniškega stališča pa bo pomembno, kdo bo imel nadzor nad avtorskimi pravicami in kdo bo izvajal trženjski proces. To pa verjamem, da bodo še vedno klasične založbe," je za STA še dejal Kovač.
STA