Eden najbolj intrigantnih slovenskih sodobnih slikarjev srednje generacije z razstavo v Pivki

PIVKA > "Kleindienst skuša skozi svojo umetniško prakso, kot pravi sam, razumeti svet na neverbalen način, z upodabljanjem neubesedljivega, ki se poraja nekje vmes med mislijo in občutkom," je ob razstavi, ki je na ogled do 29. maja, zapisala kustosinja Mojca Grmek.

Pri tem nastajajo nenavadne krajine, iz katerih iz daljave veje umirjenost, a bližnji pogled pogosto razkrije v trenutek ujete dejavnosti drobnih človeških figur, za katere gledalec misli, da ve, kaj počnejo, a kmalu ugotovi, da tega ni lahko določiti, kar poraja nelagodje, nekakšno nearkadijskost.

V Hiši kulture v Pivki so sinoči odprli razstavo Staša Kleindiensta, ki ga kritika označuje za enega najbolj intrigantnih slovenskih sodobnih slikarjev srednje generacije.

Foto: Arhiv Hiša Kulture Pivka

Družbenokritične krajine?

Nekateri kritiki so njegove krajine označili za "družbenokritične krajine", a Kleindienst pravi, da družbena kritika v njegovem delu ni več toliko prisotna kot v preteklosti in da na razstavi v Pivki lahko vidimo tudi slike, ki nimajo nobene povezave z njo.

"Takšna je na primer Posest ob jezeru, ki prikazuje zapuščeno konstrukcijo za gojenje kivija, ki sem jo videl na sprehodu in jo fotografiral. Kasneje pa se v glavi kar zgodi, da bi to lahko naslikal," je povedal v izjavi za STA.

Obenem priznava, da je bil "nekoč veliko bolj eksplicitno družbenokritičen, saj sem se z družbeno kritiko veliko ukvarjal tudi skozi teorijo in nekaj tega je zagotovo ostalo. Sicer pa je tako, da me lahko nekaj, kar v družbi ni v redu, motivira k ustvarjanju, lahko pa tudi ne."

Dela spominjajo tudi na magični realizem

Nenavadna vzdušja na njegovih slikah nekatere spominja na magični realizem. Pravi, da mu ljudje to večkrat omenijo. "A ko slikaš, se o tem ne sprašuješ. Naslikaš, kar je v tebi in to skušaš preoblikovati v vizualno. Če bi to nekdo poimenoval magični realizem, temu ne nasprotujem."

Kleindienst je mojster detajla, saj platna ob zelo bližnjem pogledu razkrivajo množica miniaturnih človeških podob pri različnih vsakdanjih ali nekoliko manj vsakdanjih opravilih, kar razkriva njegove izjemno slikarsko spretnost.

"Kdaj skušam slikati bolj sproščeno, da ne bi bilo toliko detajlov, a me vedno znova potegne v detajl, morda tudi zato, ker je moj atelje zelo majhen. Če bi sliko gledal iz daljave, verjetno ne bi šel toliko v detajle. Tako pa sem zelo blizu in ko jo gledam, si rečem, da moram iti še nekoliko bolj v detajle, da bo stvar funkcionirala."

Tudi prejemnik študentske Prešernove nagrade in nagrade skupine OHO

Kleindienst (1979) je leta 2007 diplomiral in leta 2009 magistriral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Poleg nagrade Riharda Jakopiča je tudi prejemnik študentske Prešernove nagrade (2007) in nagrade skupine OHO (2014). Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, njegova dela pa so našla pot v več pomembnih javnih zbirkah.

Kot pravi, mu nagrade kot take ne pomenijo veliko v smislu kvalitete svojih del, saj mu lahko nekdo reče, da je slika dobra, čeprav sam z njo ni zadovoljen. Priznava pa, da imajo nagrade določeno moč v materialnem smislu, saj jim ponavadi sledi več povabil na razstave in več odkupov.

Glede naslova razstava Kleindienst, pravi, da živimo v časih, ki si jih bo zgodovina zapomnila, saj prihaja do velikih globalnih sprememb. "Živimo v časih, ko se je izkazalo, da so mednarodne inštitucije, ki so nastale po drugi svetovni vojni in ki so vzdrževala vsaj neko iluzijo normalnosti, povsem brez moči. To bo zagotovo pripeljalo do sprememb, upam pa, da ne do tako negativne, kot vsi pričakujejo."