Enkrat je bil (in je še) en majhen škrat

IDRIJA > Škrati domujejo marsikje in že več kot pol tisočletja tudi v idrijskem živosrebrnem rudniku. Tukajšnji škrat, ki so ga večino stoletij imenovali tako kot po svetu Berkmandlc, zadnja leta pa Perkmandlc, je večino časa šaljivo nagajal, večkrat pa bodril rudarje. V zadnjih letih navdušuje otroke ob obisku turističnega rudnika Antonijevega rova. Najbolj, ko pod zemljo iščejo njegov zaklad. Prav tam, na dnu poti, zadnje mesece osnovnošolski pevci in igralci navdušujejo z gledališko pevsko igro, ki jo je napisala učiteljica petja Beti Lampe. Z dvema ponovitvama so razveselili minuli petek v okviru sklopa prireditev odsevi srebrnega časa.

Spoštljivo in čuječe v škratovo kraljestvo

Za obiskovalce Perkmandlca je ob doživetju igre to tudi obisk rudnika, ki ima na dnu rova priložnostno “kulturno dvorano”. “Zelo spoštljivi in čuječi moramo biti v njegovem živosrebrnem kraljestvu,” so opomnili v gledališkem listu.

Šolski zborček je predstavo uvedel s songom Ducat buck, avtorice predstave Beti Lampe in učiteljice Tjaše Petkovšek. Kmalu so “oder” zavzeli knapi Franc (Vito Turk), Gašper (Liam Logar) in Tone (Mark Novakovič). Le najbolj nesrečen Blaž (Lan Kurtanjek), ki je pravkar izgubil ženo, je zamudil na delo, a jim je abzer - nadazornik (Drejc Klemenčič) - hitro razdelil delo.

In so kopali, se nekoliko kregali, a ostajali tovariši, ko je mednje prišel Perkmadlc (Žan Grošelj) in svojo vlogo odlično odpel. Prav tak je bil, kot je zborček pel v znani otroški pesmi koroške avtorice Lenčke Kupper: “ ... Pomagal rad je vsem ljudem, ki dobri so bili, hudobneže preziral je, za njih ni imel oči ...” Res jim je zavozlal vezalke na čevljih, ukradel malico, a tudi pomagal, Blaža potolažil ... Tako kot vedno skozi stoletja, so se mu knapi, tokrat Blaž, zahvalili z novo rdečo suknjico.

Škrat še opominja na našo neumnost

“Škrat, ki je oblečen v rdečo suknjico, zelene hlačke in rdečo kapo, nas spremlja še danes. Opominja nas na našo prevzetnost in neumnost, ko si hočemo zakone narave prilagoditi po svoje ... “ je prepričana avtorica Lampe. Igro sta režirali in za kostume poskrbeli učiteljici Živa Caruso in Anja Vencelj. Skupaj z igralci in ostalo tehnično ekipo sta poželi nedeljeno priznanje publike. “Nismo še bili v rudniku. Zamuditi to pevsko igro pa bi bil smrtni greh,” je z neobiskom rudnika nekoliko presenetila skupina Idrijčanov. Priložnosti bo še precej, saj v rudarski dvorani vsaj nekajkrat na leto gostijo kulturne predstave.