Evropeizacija slovenske umetnosti
V začetku lanskega poletja sta Dragan Živadinov in Miha Turšič s sodelavci v Kulturnem centru Tobačna 001 pripravila razstavo Der Sturm, pred dnevi pa je v sozaložništvu Muzejev in galerij mesta Ljubljane in Zavoda Delak izšel zbornik Der Sturm in slovenska historična avantgarda.
LJUBLJANA> Ta knjiga, ki je mnogo več kot zgolj katalog omenjene razstave, prinaša prevod slovite 10. številke ter študije o slovenski zgodovinski avantgardi.
“Trenutno so v pripravi nove razstave in predstave. Veliko besedil je v tisku. Kam bo ta razvoj pripeljal, ne moremo predvidevati. Upamo pa lahko, da bo slovenska avantgarda prišla v stik s podobno mislečimi prizadevanji v tujini,” sta v sklepu članka Revolucionarna preobrazba umetnosti v Sloveniji zapisala Ferdo Delak in Heinz Lüdecke. Prispevek so januarja 1929 natisnili v ugledni mednarodni umetniški reviji Der Sturm, in sicer v posebni številki Junge slovenische Kunst (Mlada slovenska umetnost).
Kako in zakaj je berlinska revija pomembna za naš čas in prostor? Odgovorov je več in ne tičijo zgolj na začetku 20. stoletja. Pa začnimo v Berlinu - revija Der Sturm, ki jo je leta 1910 ustanovil in vse do leta 1932 izdajal Herwarth Walden, je bila temeljna evropska umetniška revija svojega časa. V začetku se je posvečala zlasti ekspresionizmu, kasneje pa je spremljala razvoj abstrakcije, kubizma, konstruktivizma ter fenomenov, kot je, denimo, dessauška šola Bauhaus. Der Sturm pa je v precep vzel tudi umetniška snovanja in dogajanja na periferiji ter serijo številk posvetil nacionalnim umetnostim. V središču 10. številke je bila tako “mlada slovenska umetnost” - konstruktivizem. Posebna Sturmova številka med drugim prinaša zapis, v katerem Heinz Lüdecke obravnava umetnost Avgusta Černigoja in Ferda Delaka, slednji piše o novem slovenskem gledališču, svoj prispevek o novi glasbi pa tam objavi tudi Marij Kogoj.
Ključ za razumevanje modernosti
Živadinov je prepričan, da sta tako Der Sturm kot tudi slovenska zgodovinska avantgarda, torej tema, ki se ji posveča nedavno izdani zbornik, ključna za razumevanje 21. stoletja, modernizma in modernosti. Ob tem poudarja, da izid posebne Sturmove številke pomeni evropeizacijo slovenske umetnosti.
In ko govorimo o konstruktivizmu, ne moremo spregledati vloge, ki so jo v tem umetniškem gibanju odigrali primorski umetniki (Avgust Černigoj, Srečko Kosovel, Marij Kogoj, Karlo Kocjančič, Edvard Stepančič, Ivan Čargo ... ) in navsezadnje tudi Trst. Prav slednjemu se v prispevku Trst v letih revije Der Sturm: akcija, (re)akcija, (re)akcionarnost posveti dr. Tatjana Rojc, ki meni, da sta v besedni zvezi tržaški in slovenski konstruktivizem pridevnika odveč: “Ko govorimo o dadi, vemo, da gre za Berlin. Ko govorimo o konstruktivizmu, vemo, da govorimo o umetnostnem principu, ki bi mu morali v Trstu postaviti stalno razstavo: kjer je bil rojen, tam bi moral stati trdno v svoji avantgardni zavesti,” meni Rojčeva in v nadaljevanju zapiše, da prva polovica dvajsetega stoletja predstavlja prelomnico v slovenskem pojmovanju umetnosti. “Slovence v Trstu s slikarstvom, z glasbo in s književnostjo postavlja v srž evropskega umetnostnega dogajanja, v idealno navezo z evropsko avantgardno mislijo ...”
V prispevku Rojčeva odločno zavrne tezo, ki jo v zborniku zagovarja Marina Bressan, in sicer, da je tržaški konstruktivizem izšel iz futurizma. Rojčeva je prepričana, da se je futurizem iz avantgardnega gibanja precej hitro izrodil v apologijo fašizma in s tem posledično razveljavil idejo Trsta kot večkulturnega mesta. V nasprotju s futurizmom pa je po oceni Rojčeve slovenska historična avantgarda poudarjala etično plat umetnosti - vero v moč umetnosti, ki lahko spremeni svet. Poleg Rojčeve in Bressanove v dvojezičnem zborniku (vsi prispevki so v celoti prevedeni v angleški jezik) članke objavljajo še dr. Peter Krečič, Aleksaneder Bassin, dr. Janez Vrečko, Polona Balantič ter Ada Raev s sodelavci.
Idrija, marec 1978
In tako kot ima v življenju prve faze slovenske zgodovinske avantgarde nesporno vlogo Trst, je na zemljevid vrednotenja slovenskega konstruktivizma vpisana Idrija. Ob koncu druge svetovne vojne je bil konstruktivizem že mrtev, povojna oblast pa ga je gledala s precejšnjim nezaupanjem, saj je v ospredje postavljala najprej socialistični realizem, kasneje pa socialistični estetizem. Slovenska historična avantgarda je tako tonila v pozabo. Stik s konstruktivizmom smo Slovenci vzpostavili ob kocu 70. let prejšnjega stoletja. V idrijskem Mestnem muzeju sta namreč Peter Krečič in Aleksander Bassin v sodelovanju z direktorjem Jurijem Bavdažem marca leta 1978 pripravila retrospektivno razstavo del Avgusta Černigoja, ki je umetnikovo delo ovrednotila kot ključen in mednarodno pomemben dosežek slovenske zgodovinske avantgarde.
MAKSIMILJANA IPAVEC
