Ex ponto v znamenju tabujev

Kultura
, posodobljeno:

Tema septembrskega mednarodnega festivala uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto bo letos tabu. Festival bo odprla svetovna premiera mednarodne koprodukcije drame Eugena Ionesca Kralj umira, pod katero se podpisuje režiser Silvio Purcarete.

Lani so na Ex ponto prišli tudi Tiger Lillies
Lani so na Ex ponto prišli tudi Tiger LilliesAndrew Atkinson

LJUBLJANA> Na festivalu, ki bo potekal na različnih lokacijah v Ljubljani, se bo zvrstilo 15 predstav, od tega jih bo osem doživelo premierno predstavitev.

Rdeča nit letošnjega Ex Ponta, ki bo na sporedu med 15. in 22. septembrom, je vprašanje tabuja in njegova vpetost v različna področja človekovega intimnega in družbenega delovanja, je povedal direktor festivala Damir Domitrović Kos.

Umirajoči začetek, rdeči konec

Predstava Kralj umira, ki bo odprla letošnji Ex Ponto, pod drobnogled postavlja neizogiben trenutek v življenjskem ciklu vsakega človeka: smrt, razpad, razkroj in prehod iz enega stanja v drugo. Sam Ionesco je o svoji drami zapisal, da je to "nekakšna duhovna priprava na smrt".

Ex Ponto bo sklenila slovenska premiera koprodukcijske predstave makedonskega režiserja Martina KočevskegaIme mi je rdeča, ki je nastala po motivih romana turškega pisatelja in nobelovca Orhana Pamuka.

Na Električno čajanko

Druge festivalske dni bodo zapolnile predstave izbranih evropskih avtorjev, program pa ponuja tudi šest premier slovenske produkcije, kar po mnenju direktorja festivala predstavlja svojevrsten prikaz stanja v domačem gledališču.

Obeta se premiera predstave R9-42U v režiji Marka Čeha, Ivica Buljan se kot režiser podpisuje pod Lovske scene s spodnje Bavarske avtorja Martina Sperra, Branko Potočan pa bo premierno predstavil projekt Skozi oči dotika. Na festivalu bo prvikrat izvedena tudi Električna čajanka skupine KUD Ljud, Marek Bečka pa na festival prihaja s premiero pravljice bratov GrimmSneguljčica.

Teater iz bivše Jugoslavije in drugod

Na mednarodnem festivalu Ex Ponto se že od leta 1993 predstavljajo umetniki iz držav nekdanje Jugoslavije, kasneje pa so se jim pridružili še predstavniki iz drugih držav. Projekt je bil najprej zastavljen kot gibanje, postopoma pa se je profiliral v mednarodni gledališki festival ter hkrati tudi v največji projekt Kulturnega društva B-51, ki festival organizira.

STA