Festival Vilenica letos o naravi literarnih dogodkov
Mednarodni literarni festival Vilenica bo v 26. izdaji med 6. in 11. septembrom potekal na 30 prizoriščih po Sloveniji in v Italiji. Pod sloganom Beri me v živo bo gostil 44 avtorjev iz 23 držav. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal programski vodja festivala Gašper Troha, se letošnja izdaja loteva žanra literarnih nastopov.
LJUBLJANA> Udeleženci letošnje Vilenice se bodo tako spraševali, ali je performativnost vpisana že v samo literaturo, se branja v živo razlikujejo od tihega branja, lahko literarni nastop v nastopajočem in publiki doseže nekakšno transformacijo in podobno. Odgovore bodo iskali na okrogli mizi Srednjeevropske pobude, ki bo 8. septembra v Lipici, in katere se bo med drugim udeležil Alberto Manguel, avtor Zgodovine branja in Knjižnice ponoči, ki velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.
Izmenjava s Francijo
Letošnji festival po beseda Gašperja Trohe prinaša vrsto novosti. V strokovnem programu je novost Tržnica slovenske literature, namenjena tujim založnikom, agentom in prevajalcem, ki jim želijo omogočiti spoznavanje slovenske literature ter srečanja z avtorji in založniki v živo. Na letošnji izdaji bo v središču Francija in njen knjižni trg z izmenjavo avtorjev med pariškim festivalom poezije Le Marche de la Poesie in Vilenico ter z nekaterimi gosti v sklopu tržnice.
Branja bodo potekala na 30 lokacijah po Krasu in drugod po Sloveniji, letos prvič tudi v Dutovljah in Braniku, je poudaril Troha.
Novost: predvečer v Trstu
Festival se bo začel z osmimi predvečeri, ki bodo 6. septembra v Sežani, Biljah, Kopru, italijanski Gorici, Trstu, Mariboru, Celju in Ljubljani. Predvečer v Trstu je novost, posvečen pa bo dobitnikom pisateljske štipendije Srednjeevropske pobude. Na njem se bodo ob peti obletnici podeljevanja štipendije predstavili trije dosedanji dobitniki - Goce Smilevski, Dragan Radovančević in Maja Hrgović.
Letošnji dobitnik pisateljske štipendije pa je Ognjen Spahić iz Črne Gore. Kot je povedala članica žirije za podelitev štipendije Lucije Stupica, komisija verjame, da je Spahićev nastajajoči projekt obeta veliko. Spahič (1977) je sicer slovenskim bralcem poznan po prvencu Hansenovi otroci, ki je letos v slovenskem prevodu izšel pri Študentski založbi.
V zbirki Antologije Vilenice pa je letos izšel izbor turške literature 20. in 21. stoletja. Izbor in uredniško delo sta opravila Alena Čatović in Fehim Nametak. Na festivalu bodo turško književnost zastopali Mehmet Yasin, Nazli Eray in Nedim Gürsel.
V fokusu Drago Jančar
V zbornik, ki spremlja letošnji festival, je po besedah urednice zbornika Tanje Petrič vključenih 27 avtorjev in avtoric, pri njegovi pripravi pa je sodelovalo približno 30 prevajalcev.
Slovenski avtor v fokusu je letos Drago Jančar, aktualni dobitnik kresnika in eden najbolj prevajanih slovenskih piscev nasploh. Prevod njegovega romana Galjot je s pomočjo festivala Vilenica izšel v zbirki Slovenian Literature Series ameriške založbe Dalkey Archive Press, Jančar pa bo tudi nastopil na več festivalskih dogodkih.
Mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom Živo branje: literatura, znanost in humanistika je letos zastavljen zelo interdisciplinarno. Po besedah sovodje kolokvija Jerneja Habjana bo posvečen presečiščem med umetnostjo, eksaktnimi znanostmi in humanistiko ter bo načel tematiko družbene in kulturne kontekstualizacije literature.
Osrednji dogodek festivala pa ostaja podelitev nagrade vilenica. Letošnji dobitnik je pesnik, pisatelj, esejist in kritik Mircea Cartarescu, ki je najbolj prevajan sodobni romunski avtor ter prejemnik številnih nagrad. Nagrado mu bodo v jami Vilenica izročili 10. septembra.
STA