Film, ki je odvzel primat Alici v čudežni deželi
Igre lakote so začele svojo pot po svetovnih kinematografih pred dobrim mesecem (23. marca) in presegle vsa finančna pričakovanja. V prvem vikendu predvajanja so zaslužile rekordnih 211 milijonov dolarjev (in odvzele primat Burtonovi Alici v čudežni deželi), do 18. aprila pa več kot 533 milijonov dolarjev. Slovenci pa ob tej svetovni uspešnici nismo imeli tako velikega filmskega apetita - še vedno prisegamo na Ameriško pito. Prvi del trilogije v režiji Garryja Rossa se je uvrstil na peto mesto trenutno najbolj gledanih filmov pri nas.
SLOVENIJA, SVET> V miljeju najstniških filmov, v katerega spadajo tudi Igre lakote, v Sloveniji še vedno ”kraljujejo” franšize Somrak in Harry Potter. In tako je bilo tudi do prihoda Iger lakote v ameriške kinematografe. ZDA - zibelka resničnostnih šovov - je v ekstremni upodobitvi do kod lahko seže “lakota gledalstva”, ki v novih televizijskih vsebinah išče krvave gladiatorske igre, ugledala futuristično filmsko inačico tovrstnih oddaj.
Igre lakote se dogajajo v nedefinirani prihodnosti: Združenih držav Amerike ni več, na njihovem pogorišču je zrasla nova država Panem, ki je razdeljena na Capitol in 12 okrožij. Glavni dogodek leta so Igre lakote, ki k televizijskim ekranom priklenejo milijone gledalcev. Iz vsakega okrožja izžrebajo po dva kandidata, med štiriindvajsetimi, ki se podajo v bitko smrti, pa zmaga (in preživi) le eden.
Glavna junakinja klena, borbena, poštena in sočutna Katnis Everdeen (Jennifer Lawrence je opozorila nase z odlično glavno vlogo v surovi socialni drami Na sledi očetu, za katero je bila tudi nominirana za oskarja), se žrtvuje za svojo mlajšo sestro, ki je bila sprva izžrebana za šov vseh šovov. Takoj ob prihodu na Capitol, ki zgleda kot “obljubljena dežela” Marilyn Mansona, se začnejo preživetvene igre: taktiziranje, sklepanje zavezništev, manipuliranje ... Katnis pa ubere preverjeno strategijo “preživetja” v resničnostnih šovih, to je ljubezenski zaplet, ki trka na čustva gledalcev.
Igre lakote so nastale po istoimenski knjigi Suzanne Collins, ki je postala prodajna uspešnica šele po najavi, da se bo ameriška produkcijska hiša Lionsgate, ki je ustvarila tudi filmsko sago Somrak, lotila filmske ekranizacije. Knjigo so samo v ZDA natisnili v 26 milijonih izvodov, od izida septembra 2008 do danes vztraja na seznamu književnih uspešnic New York Timesa. V slovenščino pa sta prevedena prva dela trilogije; Arena smrti in Kruto maščevanje.
K uspešnosti trilogije Collinsove so precej pripomogle tudi polemike o plagiatorstvu. Leta 1999 namreč na Japonskem izšel roman Koušuna TakamijaBattle Royal (Kraljevska bitka) leto kasneje pa je Kinji Fukasaku po romanu posnel film, ki je na Japonskem postal pravi hit. Smrtonosne “igre lakote” v Battle Royal (grotesken biserček b-produkcije) namreč zelo spominjajo na delo Collinsove.
Pisateljica je namigovanja o plagiatorstvu zavrnila, češ, da ni vedela za japonski roman. Za svoj navdihe je navedla antični grški mit o Tezeju, svet resničnostnih šovov in krvavo televizijsko poročanje z vojnih žarišč.
No, v globalnem vrvežu informacij si je res nekoliko težko predstavljati, da je pisateljica spregledala japonsko filmsko inačico Battle Royal, ki že več let kraljuje na prvem mestu najboljših filmov po izboru rojaka Quentina Tarantina.
BILJANA PAVLOVIĆ