Film, ki nas popelje v svet slabovidnih
V Kinodvoru so predstavili dokumentarni film Besede onkraj vidnega scenarista Mitje Čandra in režiserja Matjaža Latina. V filmu slabovidni s svojimi izkušnjami razkrijejo slepoto kot fizično, psihološko in socialno danost.
LJUBLJANA> Scenarist filma Mitja Čander je dejal, da se je za film odločil zaradi lastne izkušnje, saj ima sam le nekaj odstotkov vida. Za film se je odločil tudi zaradi obsedenosti s knjigami vse od otroštva do danes, a s knjigami se tudi poklicno ukvarja. “Predvsem se mi je zdelo pomembno pokazati drugačno sliko slepih in njihovega odnosa do sveta, okolja, do knjig, kot smo jo vajeni običajno,” je poudaril Čander.
Film, ki ga bodo kot dokumentarec meseca predvajali v torek tudi na RTV Slovenija, je nastal po avtorefleksivnem eseju programskega direktorja zavoda Maribor 2012 Mitje Čandra Gotski gozd. Končali so ga aprila lani, potem je odpotoval na filmski festival v Beograd, jeseni pa smo ga videli tudi na 14. Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Nastal je s pomočjo ministrstva za kulturo in v sodelovanju z RTV Slovenija v produkciji Zavoda vizualni laboratorij.
Knjiga lahko zajame svet v vsej njegovi kompleksnosti
Razmerje med človekom in svetom je izrazito kompleksno in nikakor ne sloni na zgolj vizualnem, ampak sloni na vseh naših čutih in še na marsičem, je prepričan Čander. Zdi se mu, da je prav odnos do knjig tisti teren, na katerem se odnos človeka do sveta lahko “preizpraša in zajame v vsej njegovi kompleksnosti”.
Film tako ob številnih osebnih zgodbah in refleksijah strokovnjakov skuša preplesti številne teme, ki se odpirajo ob preseku dveh pomembnih družbenih kategorij: slepote kot fizične, psihološke in socialne danosti na eni ter knjige kot nosilke civilizacijskega razvoja in prostora individualne svobode na drugi strani.
Sledimo opismenjevanju slepih otrok, študiju in vključevanju v svet znanja ter branju kot izkušnji estetskega in avtorefleksije. Film nenehno išče točke in dileme, ki so skupne vsem ljudem, ne glede na rasno, socialno ali kulturno pogojenost.
S svojimi izkušnjami in pronicljivim filozofskim pogledom nas v svet slabovidnih popeljejo Branko Čeak, Aleksandra Surla, Branko Petovar, Tomaž Brejc, Marko Mikulin, Aksinija Kermauner, Alem Mešinović, Anja Pustak Lajovic, Tomaž Wraber, Alenka Zupančič, Tomo Virk in Boštjan Vuga.
Vsi smo si podobni, slepi in videči
Za predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaža Wrabra je ta film pomemben, ker je pokazal zgodbe, ki jih doživlja sam, pa tudi mnogi slepi in slabovidni. “Film je te izkušnje zložil v zanimiv kolaž in temu dal za ogledalo še percepcijo videčih. S tem je prišlo do nove kakovosti, ki kaže, da smo si vsi podobni,” je povedal in izrazil upanje, da bo film pomagal javnosti prepoznati populacijo slepih in slabovidnih.
STA