V kamero je ujela neenakost žensk
Kinoatelje bo letos že triindvajsetič zapored podelil nagrado Darko Bratina v sklopu čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji. Prejela jo bo nemška filmska režiserka Helke Misselwitz. Festival bo sicer potekal med 16. in 22. oktobrom v Novi Gorici, Izoli, Ljubljani, Gorici, Vidmu, Trstu in Špetru, čez poletje pa se obetajo filmski preddogodki.
GORICA > Nagrada Darko Bratina v ospredje postavlja filmske avtorice in avtorje, ki s svojimi angažiranimi kinematografijami gledalcu ponudijo priložnost za poglobljen razmislek o pogosto zapostavljenih vprašanjih sodobne družbe. Podelili jo bodo nemški filmski režiserki Helke Misselwitz v sklopu čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki bo med 16. in 22. oktobrom 2022 v sedmih mestih.
“Nova Gorica, Gorica, Videm, Trst, Ljubljana, Izola in Špeter bodo v sodelovanju s partnerskimi institucijami gostili bogato bero filmskih vsebin, projekcij ob prisotnosti avtorjev, strokovnih srečanj ter delavnic, ki bodo obiskovalcem čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo dale priložnost za kvalitetno druženje ter spodbudo za kritičen razmislek o vizijah razvoja družbe, v kateri živimo in jo sooblikujemo,” je napovedala Mateja Zorn, vodja festivala in koordinatorka programa Kinoateljeja.
Nagrada za filmske presežke
Kinoatelje od leta 1999 podeljuje nagrado za filmske presežke in se poklanja prebojnim vizijam izbranih avtorjev v spomin na svojega ustanovitelja Darka Bratino (1942—1997), filmskega kritika, sociologa in italijanskega senatorja. Bratina je filmskemu mediju pripisoval posebno spoznavno vrednost, menil je namreč, da je film eno najbolj zgovornih sredstev za raziskovanje družbe in razumevanje njene kulturne identitete.
Kronika pred padcem berlinskega zidu
Helke Misselwitz (1947) velja za eno najpomembnejših nemških dokumentaristk. “Njen vznemirljiv filmski opus deluje kot nekakšna kronika obdobja pred padcem berlinskega zidu in vsega, kar je sledilo v življenju prebivalcev Nemške demokratične republike,” je razloge za izbor nagrajenke nanizala Patricija Maličev, selektorka in programska sodelavka festivala.
Avtorica je dokumentirala ključne družbene in politične spremembe države, ki ne obstaja več. “Njeni dokumentarni in igrani filmi kažejo redko toplino in skrb za vsakogar, ki se pojavi pred kamero. So humanistični eseji o življenju in ljubezni, hkrati pa govorijo o perečih vprašanjih prisotnosti meja, rasizmu, neenakosti žensk v socialističnem režimu, iskanju nacionalne identitete in zagatah delavskega razreda v kapitalistični družbi. V gibljive podobe ganljivo ujame krhkost in veličino človeka, ki se nenehno sooča s težo vsakdanjega življenja in bremeni zgodovine,” je dodala in poudarila, da v ospredje postavlja ženske.
V sodelovanju s partnerskimi institucijami bodo v okviru festivala tudi letos pripravil bogato bero filmskih vsebin, projekcij ob prisotnosti avtorjev, strokovnih srečanj in delavnic, ki bodo obiskovalcem čezmejnega prostora dali priložnost za kvalitetno druženje in spodbudo za kritični razmislek o vizijah razvoja družbe.
Prihaja Letni kino Silvana Furlana
Bogato predfestivalsko dogajanje pa bo obogatilo poletne večere. Projekcija filma Brezmejna srca italijanskega režiserja Luigija Zampe iz leta 1950 bo na Trgu Evropa 22. julija zvečer. V sklopu goriškega festivala Nagrada Sergio Amidei, ki bo na sporedu od 14. do 20. julija, pa bo zaživela nova sekcija Agorà, kjer bodo v dialog postavljena dela dveh mladih neodvisnih avtoric Francesce Mazzoleni in Nike Autor. Kuriral jo bo Steven Stergar.
“Začenja se sodelovanje med filmskima festivaloma z nedaljšo tradicijo v mestih na meji, ki stremi k promociji filmske umetnosti v pričakovanju leta 2025 in Evropske prestolnice kulture,” je sklenila Mateja Zorn.
Za njimi je tudi že sodelovanje na festivalu Kino Otok v začetku junija, v pripravi pa so še številni poletni filmski večeri tako v Novi Gorici kot v zamejstvu. Med njimi že deseti Letni kino Silvana Furlana v Novi Gorici od 28. julija do 5. avgusta.