Forma viva v sliki in besedi

Kultura
, posodobljeno:

“S projektom poudarjamo, da smo še živi in da bomo, kot kaže, še naprej,” je na otvoritvi dokumentarne razstave v koprski galeriji Loža, ki je nastala ob lanski 50-letnici mednarodnih kiparskih simpozijev Forma viva, poudaril Bojan Božič, direktor Galerije Božidarja Jakca, kjer je razstava vzniknila.

V 50 letih je na štirih deloviščih po besedah Bojana Božiča, del sebe pustilo več kot 250 kiparjev iz vsega sveta
V 50 letih je na štirih deloviščih po besedah Bojana Božiča, del sebe pustilo več kot 250 kiparjev iz vsega svetaMaja Pertič Gombač

KOPER >Forma viva, ki je nekoč združevala štiri kiparska delovišča, Sečo, Kostanjevico na Krki, Ravne na Koroškem in Maribor, je neprekinjeno živela zgolj v Istri pod okriljem Obalnih galerij, razstava pa ponuja tudi premislek o njeni prihodnosti. “Ker je simpozij Forma Viva razdeljen na štiri dele, od katerih trije kljub vmesnim prekinitvam še delujejo, smo se lani dogovorili, da bomo združili moči. Prva poteza je bila, da smo pripravili simpozija v Seči in v Kostanjevici na Krki, nekaj pa se je dogajalo tudi na Ravnah, druga poteza pa je razstava, na kateri je zgodovina simpozija predstavljena s sliko in besedo, ter z manjšimi skulpturami. Značilnost razstave, ki smo jo lanskega julija najprej predstavili v Kostanjevici na Krki, nato letošnjega februarja še v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec, je ta, da na vsaki postavitvi posebej poudarja tamkajšnje kiparsko delovišče in je zato vsakič drugačna,” pojasnjuje Bojan Božič. Prepričan je, da je projekt z leti postal blagovna znamka posameznih okolij, kjer so kiparji ustvarjali, prihodnost pa vidi v ponovnem združevanju vseh štirih delovišč in skupnem nastopanju.

>Razstava, ki jo je zasnoval kustos galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović, vključno s tiskovinami pa oblikoval pa Matic Tršar, se, kakor je poudaril Božič, v Kopru v večji meri posveča simpoziju na Seči, kar izpričujejo nekatere male plastike, po katerih so nastala velika dela, razstavljena na Seči in po obalnih mestih. Med njimi sta tudi dva kipa Janeza Lenassija, pobudnika in očeta prve Forme vive na Seči, ki je leta 1961 vzklila iz Lenassijevega navdušenja nad prvim tovrstnim simpozijem v svetu; pripravili so ga v avstrijskem kamnolomu st. Margarethen. V istem času je podoben simpozij v lesu v Kostanjevici na Krki spodbudil kipar Jakob Savinšek, a so nepretrgoma do danes živela le kiparska ustvarjanja na prostem na polotoku Seča. Zanje skrbijo Obalne galerije in njihov do nedavna dolgoletni direktor Toni Biloslav, ki je motor in zavetnik tukajšnje Forme vive.

“Čeprav je njen uradni naziv Forma Viva Portorož, smo razstavo postavili v Kopru, saj so kipi, ki so nastali na tej mednarodni manifestaciji, razsejani po vseh obalnih mestih,” odločitev za postavitev v koprski Loži pojasnjuje kustosinja Majda Božeglav Japelj, ki nam je tudi potrdila, da je Forma viva na Seči v programski shemi Obalnih galerij za leto 2013.

Obeleževanje pol stoletja Forme vive, ki odpira tudi vprašanja o njeni prihodnosti, bodo sklenili z izdajo obsežne monografije, a datum izida, odvisnega kajpada zlasti od finančnih sredstev, še ni gotov. MPG