Forum Tomizza: Se vračamo k revščini in lakoti?
Kultura združuje, zato mora biti nosilni steber Evropske unije. S temi besedami je predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto včeraj zbrane uvedla v niz srečanj v okviru letošnjega Foruma Tomizze. Trinajsta izvedba čezmejnega intelektualnega soočanja se je začela v Trstu, nadaljevala se bo danes v Kopru in se jutri zaključila v Umagu.
TRST > V palači Economo so na pobudo Milana Rakovca številni razpravljalci odgovarjali na vprašanje, ali je pravičnost iluzija ali utopija.
Danes dopoldan se simpozijski del Foruma Tomizza nadaljuje v Kopru, na sedežu Univerza na Primorskem, v tamkajšnji senatni sobi. Ali je pravica danes iluzija ali utopija, bodo razmišljali Goran Vojnović (Ljubljana), Predrag Finci (Sarajevo-London), Mirjam Hladnik Milharčič (Ljubljana), Marina Biti (Reka), Marko Sosič (Trst), Nenad Popović (Zagreb-Poreč), Gaetano Longo (Trst) in Igor Pribac (Ljubljana). Ob 17. uri bo Jasna Čebron udeležence vodila po koprskih Tomizzevih poteh, ob 21. uri pa bo v Circolu, na vrtu koprske italijanske skupnosti, koncert Artistra, na katerem bo nastopila skupina Zuf De Žur z gostjo, kantavtorico Ksenijo Jus.
Pred uvodom povezovalca Pierlugijia Sabattija sta k mikrofonu stopili generalna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in njena hrvaška kolegica Nevenka Grdinić. Obe sta pohvalili čezmejni duh vsakoletnega srečanja, naslovljenega po istrskem pisatelju Fulviu Tomizzi (1935-1999).
Rakovac je na začetku spomnil, da so Italija, Hrvaška in Slovenija ob koncu svetovnih vojn drugače pojmovale pravičnost. Ne glede na to pa so se vsem ljudem godile velike krivice, kakršni sta lakota in revščina. “Bojim se, da se vračamo k tem osnovnim oblikam nepravičnosti,” je sklenil Rakovac.
Po mnenju Reinharda Kacianke je pravica od vedno utopija, ki pa danes postaja tudi iluzija. “Berlusconi ni končal v zaporu, pošteni ljudje plačujejo za napake prebrisancev in bogati se okoriščajo na račun revnih,” je svoje mnenje argumentiral univerzitetni predavatelj iz Celovca.
Novinar Primorskega dnevnika Martin Brecelj je najprej utemeljil, da se pravičnost doseže z mirom in vzpostavitvijo enakih možnosti med sprtimi stranmi. Najboljši model za uveljavitev pravičnosti je zato demokracija, ki pa danes ne izpolnjuje svojega namena. O tem pričajo protesti na Plaza del Sol v Madridu, slaba porazdeljenost bogastva, meddržavni nesporazumi in še druge številne tegobe globaliziranega sveta. Breclju se zato zdi, da je najboljša rešitev “država iz več držav”, kakršno so predlagali snovalci modela “kozmopolitske demokracije”.
Reinhard Kacianka: “Berlusconi ni končal v zaporu, pošteni ljudje plačujejo za napake prebrisancev in bogati se okoriščajo na račun revnih.”
Stefano Lusa je le še podkrepil ugotovitev, da je v današnjih demokracijah vse manj pravičnosti. Krivice se stopnjujejo z zaostrovanjem neoliberalnih ukrepov, meni esejist iz slovenske Istre. “Evropa mora biti drugačna, ne sme sloneti samo na zlatem fiskalnem pravilu,” je dejal Lusa, ki si želi, da bi bila Evropa predvsem prostor križanja kultur in jezikov, kot ga poosebljajo Milan Rakovac, Goran Vojnović ali pevec Magnifico.
V drugem delu včerajšnjega srečanja, ki se je raztegnilo do večera, so spregovorili še Božidar Stanišić, Alessandro Giadrossi, Manuela Šajn in Livio Dorigo.
PETER VERČ