FOTO: Kulturno ponočevanje, ki nikogar ne moti

Na slovenskih tleh so živeli tudi opice, orjaške hiene in nosorogi

Poletna muzejska noč je bila v Notranjskem muzeju Postojna v znamenju ledene dobe. Obiskovalci so lahko dobili vpogled v v zgodnejše obdobje ledenih dob ali srednji pleistocen, ki je trajal približno dva in pol milijona let in se je končal šele pred enajst tisoč leti.

Občasna razstava avtorjev dr. Slavka Polaka, dr. Tomaža Hitija in mag. Draška JosipovičaZgodnja ledena doba pri nas; nova odkritja, ki so jo odprli v soboto, je drago cena priložnost za ogled atraktivnih in dragocenih najdb iz tistega obdobja, ki so pri nas sicer redkost. Gre za novejše najdbe iz fosilnih brezen in kraških zapolnitev v Črnem Kalu ter nove najdbe v Uršnji luknji. Na nahajališčih v kamnolomu Črni Kal so avtorji razstave našli fosile opic makakov, orjaških mečezobih mačk, orjaških hijen, nosorogov in drugih živali. Dokaz, da so nosorogi živeli tudi pri nas, prinašajo tudi najdbe iz Uršnje luknje v Podtaborski steni pri Šembijah, kjer je bila na podlagi najdb ohranjenega orodja, strgala in nekaj kremenastih odbitkov ter razbitih kosti - kostni mozeg je bil namreč pomemben del prehrane praljudi - ugotovljena tudi pristnost pračloveka neandertalca. Kako težko se je preživljal, so najmlajši obiskovalci lahko spoznali na delavnici Kako so praljudje zakurili ogenj brez vžigalic z Branetom T. Červekom, certificiranim inštruktorjem preživetja v naravi, preizkusili pa so se tudi v izdelavi orodja iz kremena ter odlitkov fosilov. V znamenju ledenodobnih živali so bile tudi priljubljene poslikave obraza, za katere je poskrbela Andreja Lapajne.

Operna poslastica kot poklon Kseniji Vidali

Dvorana koprske palače Belgramoni Tacco je bila v soboto pretesna za vse, ki so se odzvali povabilu Pokrajinskega muzeja Koper na poletno muzejsko noč. Tokrat so jo poklonili spominu na primorsko operno pevko in glasbeno pedagoginjo Ksenijo Vidali. Ob 110. obletnici njenega rojstva so v muzejski galeriji odprli razstavo o njej, ki bo na ogled do 18. septembra.

Med ljubljanskimi odrskimi deskami je Ksenija Vidali, rojena v Škednju, veljala za eno najpomembnejših interpretk vloge Mimi (La Bohème, G. Puccini), mednarodni kritiki pa so jo uvrščali med najpomembnejše sodobne operne pevke. Odprtju razstave je sledila glasbena poslastica v muzejski dvorani. Zapolnile so jo barve glasov dveh vrhunskih primorskih opernih pevcev, Štefice Grasselli in Gregorja Ravnika, ki sta ob spremljavi pianistke Irine Milivojević zapela tako samostojno kot v duetu.

Štefica Grasselli in Gregor Ravnik ki sta ob spremljavi pianistke Irine Milivojević zapela tudi v duetu. (Foto: Ilona Dolenc)

Skok v podvodni svet

Ste vedeli, da se številka pet pogosto pojavlja pri morskih živalih? Morski ježek ima denimo pet zob, pet krakov ima rdeča morska zvezda in tudi kačjerep ima pet nog. Te in še mnoge zanimivosti so lahko slišali obiskovalci v piranskem Akvariju. V okviru Poletne muzejske noči so v soboto odprli vrata in obiskovalce pospremili v morski svet. “Nič ni treba plačati? Dobro, da smo prišli danes, bo še za sladoled,” se je pohecala srbska turistka.

Obiskovalci so občudovali orade, konje, brancine, ki so v akvariju doma že od leta 2009 in so zrasli do zavidljive velikosti. Če bi ostali v morju, take ne bi dosegli, saj bi prej pristali v mreži in na krožniku. “Ribe so sposobne prepoznavati ljudi. Recimo dobro poznajo sodelavca, ki jih vsak dan hrani. Ne, delfini človeka ne ugriznejo,” je na vprašanje radovedne deklice odgovorila vodička Noemi Ludvik. V našem morju na kopalce ne preži veliko nevarnosti. Kakšen ježek, pa nekatere meduze; vetrnica ožge le, če se nanjo usedemo, medtem ko se nič ne zgodi, če nanjo stopimo. Pri potapljanju na večjih globinah pa je možnih kaj več manj prijetnih srečanj.

Moj dom Martina Bobiča

“Tako tople so te fotografije. Kot da bi znova srečala Martina. Lepo da so se ga spomnili s razstavo fotografij,” je ob ogledu razstave fotografij Martina Bobiča povedala Pirančanka. Veliko jih je bilo v soboto zvečer, ki so si v galerijo Hermana Pečariča prišli ogledat razstavo ljubiteljskega fotografa Martina Bobiča (1964-2022) - prijateljev, znancev, nekdanjih sodelavcev s šole, učencev, Pirančanov.

Bobič je bil dokumentarist svojega časa v Piranu. V objektiv je največkrat ujel ljudi, stavbe, utrinke dogodkov ... S fotoaparatom je pogosto spremljal različna kulturna dogajanja in druge prireditve. Razstavo Moj dom postavljajo Obalne galerije Piran in Fotoklub Portorož. Bobič je bil tudi njegov ustanovni član. Ljubezen do fotografije je širil tudi med mlade, saj je vodil razne fotografske tečaje.

Papirnate alkimije v Tartinijevi hiši

Papir je stoletja spremljal ljudi - vsak dan in tudi v najbolj zapletenih zgodovinskih trenutkih. Je vseprisoten, potrpežljiv in molčeč, a skozi molk vseeno pripoveduje zgodbe.Umetnica Metka Pepelnak, ki deluje na področju oblikovanja, slikarstva in grafike, je iz papirja in njegovih mutacij ustvarila umetniško pot. Obiskovalci njene razstave v Tartinijevi hiši z naslovom Papirnate alkimije so lahko pokukali v raziskovanje te umetnice.

Sad njenega raziskovanja je vesolje, polno spokojnosti, miline in preprosti, ki pogosto vzbuja asociacijo s poetiko vzhodnega sveta. Umetnica raztopi in obdeluje odpadne materiale, potem pa jih kondenzira v novem formatu in teksturi, včasih kot list, drugič kot papirnata pulpa. Umetnici so dela prinesla številne nagrade, lani tudi posebno nagrado Tartini 330 na izvedbi mednarodnega slikarskega Ex-Tempore Piran. Prav ta nagrada je pot, ki vodi do tokratne piranske razstave Papirnate alkimije.

Od šverca do ograje

Poletni muzejski noči se je tradicionalno pridružil tudi Goriški muzej, ki je obiskovalcem v soboto ponudil prost vstop v muzejske zbirke in tudi brezplačna vodstva po nekaterih zbirkah in razstavah ter druge zanimive dogodke. Med drugim v zbirki na Pristavi, kjer je moč izvedeti skoraj vse o tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, v Vila Bartolomei kjer je Gorazd Humar popeljal po razstavi Wagnerjeva ograja na Solkanskem mostu, pa na Kolodvoru po razstavi Državna meja na Goriškem 1945 - 2004 v slovenskem in nato še v italijanskem jeziku. Do polnoči so bili odprti tudi grad Kromberk, kjer so odprli dopolnjeno razstavo GO*S50-60 Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih, nekoliko manj pa muzejska zbirka Ajdovščina, Mizarski muzej Solkan, kjer so organizirali Vodstvo po razstavi Solkanski mizarji.

Domači in Unescovi jubileji

V Idrijskem Mestnem muzeju je muzejska noč s festivalskim slavjem čipk podaljšana v nekaj dni in noči. Mineva v znamenju jubilejev. Kar nekaj jih slavi Muzej sam - ob 70. obletnici je ključna še 80. obletnica partizanske bolnice Franje.

Pol stoletja slavi Unesco z zaščito svetovne dediščine, kateri pripada idrijska dediščina. Direktorica direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel je v slavnostnem nagovoru petkovega večera z otvoritvijo razstave posvečene čipkaricam, dodala še 20. obletnico Unescove zaščite nesnovne dediščine. Tej pa pripada klekljanje z idrijsko čipko, ki jo ustvarjajo v 20. letno društvo povezane čipkarice. Zato je častno pokroviteljstvo nad festivalskim in muzejskim slavjem čipk prevzela generalna direktorica Unesco Audrey Azoulay.

Od šverca do ograje

Poletni muzejski noči se je tradicionalno pridružil tudi Goriški muzej, ki je obiskovalcem v soboto ponudil prost vstop v muzejske zbirke in tudi brezplačna vodstva po nekaterih zbirkah in razstavah ter druge zanimive dogodke. Med drugim v zbirki na Pristavi, kjer je moč izvedeti skoraj vse o tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, v Vila Bartolomei kjer je Gorazd Humar popeljal po razstavi Wagnerjeva ograja na Solkanskem mostu, pa na Kolodvoru po razstavi Državna meja na Goriškem 1945 - 2004 v slovenskem in nato še v italijanskem jeziku. Do polnoči so bili odprti tudi grad Kromberk, kjer so odprli dopolnjeno razstavo GO*S50-60 Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih, nekoliko manj pa muzejska zbirka Ajdovščina, Mizarski muzej Solkan, kjer so organizirali vodstvo po razstavi Solkanski mizarji.