Fotograf petih vojn
“Vojna je kot igralka, ki se stara. Vedno manj fotogenična je in vedno bolj nevarna,” je nekoč dejal Robert Capa (1913-1954), pionir in mojster modernega fotožurnalizma, ki s je fotoaparatom zabeležil obraze petih vojn 20. stoletja. Zadnjič je na sprožilec pritisnil 25. maja 1954 med francosko vojno v Indokini. Pred štirimi leti so njegov opus predstavili v Vili Manin, marca pa bodo njegovo retrospektivo odprli v ljubljanskem Cankarjevem domu.
LJUBLJANA > Novembra 1932 je v Köbenhavnu predaval Lev Trocki. Gorečnost ruskega revolucionarja je s 35-milimetrsko Leico zabeležil 19-letni Endre Ernö Friedmann. Fotografije, objavljene v prilogi dnevnika Berliner Tageblatt, so za mladega Juda, ki je v Berlin prebegnil iz Budimpešte, pomenile odskočno desko. Naraščajoči antisemitizem in Hitlerjev vzpon sta botrovala Friedmannovi selitvi v Pariz. Tam je med drugim spoznal Judinjo Gerdo Taro,s katero sta si delila ljubezen, strast do fotografiranja in antifašizem. Gerda je pisala članke in časopisom prodajala fotografije. Ker je Endrejev judovski priimek velikokrat botroval temu, da so njegove fotografije ostale v predalih urednikov, sta se z Gerdo odločila za novo ime. Iz vzdevka càpa (v madžarščini pomeni morski pes), ki so ga bojevitemu Friedmannu nadeli sošolci, se je rodil - Robert Capa.
20. stoletje v 70.000 negativih
Eden najpomembnejših vojnih fotografov vseh časov je zapustil več kot 70.000 negativov, ki razgrinjajo mogočen pogled na viharno 20. stoletje.
Leta 1936 sta Capa in Gerda odpotovala na bojišča v Španijo. V času španske državljanske vojne je Capa posnel Padajočega vojaka, eno svojih najznamenitejših fotografij, ki pa je sprožila tudi veliko ugibanj o pristnosti. Gerda je bila leta 1937 smrtno ranjena v bojih zahodno od Madrida. Capa je za njeno smrt izvedel iz časopisa, bil je v Parizu ... Odšel je v naslednjo vojno - leta 1938 je odpotoval na Kitajsko. Tam je posnel še eno od svojih slavnih fotografij - vojaka, ki je še otrok. Med drugo svetovno vojno je za ameriško revijo Life dokumentiral boje v Afriki, na Siciliji in v Italiji, zavezniške vojake pa je spremljal tudi pri invaziji v Normandijo. Posnel je osvoboditev Pariza, pa prizore arabsko-izraelskega konflikta ter prve vojne v Indokini, iz katere se ni vrnil; med fotografiranjem je 25. maja 1954 stopil na mino ...
Izvrsten portretist
Capa ni bil le izjemen fotoreporter, marveč tudi pretanjen portretist. Posnel je vrsto fotografij prijateljev in umetniških kolegov; med njimi Ernesta Hemingwaya, Williama Faulknerja, Henrija Matissa in Pabla Picassa ... Tudi te so v zbirki fotografske agencije Magnum Photos, ki jo je Capa z Henrijem Cartier-Bressonom in Davidom Seymourjem ustanovil pred 70 leti. Ta bo iz svojih arhivov posodila 97 fotografij, ki jih bodo od 23. marca do 27. avgusta razstavili v Ljubljani. Capovo retrospektivo, ki je v Cankarjevem domu pripravljajo z zavodom Photon, bodo spremljala tudi predavanja in pogovori o vojnem novinarstvu.
MAKSIMILJANA IPAVEC
