Fotografska razstava Blaža Erzetiča v solkanski galeriji Dimenzija napredka
Je pogled na industrijski objekt lahko privlačen? Težko, čeprav se zdi, da razstava fotografij Blaža Erzetiča Sub720 v solkanski galeriji Dimenzija napredka dokazuje nasprotno. A tak je videz. Njegovo izhodišče namreč ostaja refleksija o sodobnem tehnofetišizmu in človekovi zasvojenosti s tehnološkim napredkom. Tokrat je v središču ideja o nenadzorovani suburbanizaciji in človekovem preoblikovanju naravne krajine.
SOLKAN> V solkanski galeriji Dimenzija napredka je še do 1. aprila v organizaciji likovnega društva Coronini na ogled fotografska razstava vsestranskega goriškega ustvarjalca Blaža Erzetiča, poimenovana Sub720.
Blaž Erzetič, rojen leta 1973 v Postojni, je študiral elektroniko in informatiko. Od leta 1999 deluje kot samostojni oblikovalec, ilustrator, fotograf in glasbenik. Doslej je imel devet samostojnih razstav in sodeloval je na skoraj petdesetih festivalih pri nas in v tujini. Od leta 2000 organizira s Kulturnim domom Nova Gorica Pixxelpoint - mednarodni festival digitalne umetnosti. Skupaj z dr. Heleno Gabrijelčič je napisal visokošolski učbenik 3D od točke do upodobitve, ki je leta 2010 izšel pri založbi Pasadena. Pod imenom Amateur God je izdal štiri glasbene albume: dva pri nemški založbi Black Rain, tretjega Xenofeelia pri ameriški založbi Wampus Multimedia, kot El Soter pa je četrtega, poimenovanega Appletree of Discord, izdal v samozaložbi Neversun Records. Za svoja dela je prejel več nagrad.
Januarja jo je prvič predstavil v ljubljanskem Kinu Šiška, v tamkajšnji galeriji Kamera. Kot piše v spremnem besedilu umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšča, je Erzetič v zadnjem desetletju ustvaril več tematsko zaključenih ciklov, katerih skupno izhodišče je refleksija o sodobnem tehnofetišizmu in človekovi zasvojenosti s tehnološkim napredkom. Izbrani tematiki sledi tudi v novi seriji osemnajstih črno-belih fotografij, ki prikazujejo specifične geografske segmente urbanizirane krajine v Šempetru, jugovzhodnem predmestju dveh obmejnih mest, Nove Gorice in Gorice. V središču njegovega zanimanja ostajajo ideje o nenadzorovani suburbanizaciji in človekovem preoblikovanju naravne krajine, a istočasno raziskuje iluzionistične razsežnosti fotografskega medija, ki jih ustvarja s posebnim tehničnim postopkom. Tak učinek omogoča uporaba infrardečega filtra v kombinaciji s sliko visoke dinamike.
Gre za takoimenovano HDRI tehniko računalniške manipulacije, ki v eno zlije več slik z enako vsebino in drugačnimi stopnjami svetlosti. “Takšnih podob, kot so ujete na fotografijah, s prostim očesom ne vidimo, a tudi sicer podobe generične industrijske arhitekture in monotonih predmestnih četrti nikoli ne pritegnejo našega pogleda. Iz nove perspektive nevidne in počasne infrardeče svetlobe pa postanejo predmestne vedute zanimive, celo privlačne,” razmišlja Kovšca.
In res, industrijski objekti, železniški tiri ali komunalni tovornjak ustvarjajo vtis nekakšne spokojnosti. Pred gledalcem so podobe, ki o okoljski degradaciji ne govore neposredno. Sivine izrisujejo sanjske krajine, kjer je narava tik pred tem, da si ponovno prisvoji, kar je njenega. Kot da tam človeka - uničevalca nikoli ne bi bilo.
MPG