Frodo, Gandalf in drugi se vračajo

Kultura
, posodobljeno:

“V duplini pod zemljo je nekoč živel hobit,” je prvi stavek Hobita, fantazijskega romana britanskega pisatelja Johna R. R. Tolkiena, od čigar rojstva je v ponedeljek minilo 130 let. Hobit, izdan leta 1937, se je izkazal kot uvod v trilogijo Gospodar prstanov, mojstrovino fantastične književnosti, po kateri bralci in “verniki” vseh starosti posegajo od izida sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prihodnjo jesen, ob 50. obletnici Tolkienove smrti, bo Gospodar prstanov izšel v novem prevodu, prevajalsko čast pa so zaupali Idrijčanu Sergeju Hvali.

Nekaj doslejšnjih prevodov Gospodarja prstanov in Hobita (lanski 
je v ospredju), ki se jim bo prihodnjo jesen pridružil nov prevod 
Sergeja Hvale.
Nekaj doslejšnjih prevodov Gospodarja prstanov in Hobita (lanski je v ospredju), ki se jim bo prihodnjo jesen pridružil nov prevod Sergeja Hvale. Maja Pertič Gombač

SVET, SLOVENIJA > Kdo je torej človek, ki je - prosto po New York Timesu - človeštvo razdelil na tiste, ki so Hobita in Gospodarja prstanov že prebrali, in tiste, ki ga še bodo? John R. R. Tolkien, 3. januarja 1892 rojen v Južni Afriki, se je pri pri štirih letih z družino preselil v Anglijo. Na oxfordski univerzi je leta 1919, po prekinitvi študija zaradi vpoklica v vojsko med letoma 1915 in 1918, diplomiral iz jezikoslovja. Univerzitetni profesor anglosaščine na Oxfordu, kasneje angleškega jezika in literature, se je že od otroštva navduševal nad bajeslovnimi bitji, fantastično literaturo pa je pojmoval kot “najčistejšo obliko besedne umetnosti”. Po uspehu Hobita, v katerem ima glavno vlogo hobit Bilbo, je v letih 1954 in 1955 sledil še odmevnejši izid tridelnega Gospodarja prstanov, ki ga tvorijo Bratovščina prstana, Stolpa in Kraljeva vrnitev, celoto pa je kasneje še popravljal. V dopolnjenem besedilu iz leta 1966 je v predgovoru zapisal: “Osnovni motiv je bila želja pripovedovalca zgodb, da se preizkusi v pisanju resnično dolge zgodbe, ki bi bralce ves čas zanimala, jih zabavala, navduševala in jih včasih morda razburila ali globoko ganila.” In po nekaj vrsticah je še dodal, da kot avtor glede “sporočila” zgodbe nima nikakršnih namenov: “Knjiga ni alegorična niti topična.” Zatrdil je, da je glavna tema nastala kot neizogibna odločitev, da je Prstan povezava med njo in Hobitom. Vzporednic, ki so jih mnogi videli s katastrofo druge svetovne vojne, pa da ni, saj je bila zgodba v veliki meri zasnovana že prej. Sovražil je alegorijo in vse njene pojavne oblike, veliko raje je imel zgodovino, “resnično ali izmišljeno”.

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.