Frodo, Gandalf in drugi se vračajo

SVET, SLOVENIJA > Kdo je torej človek, ki je - prosto po New York Timesu - človeštvo razdelil na tiste, ki so Hobita in Gospodarja prstanov že prebrali, in tiste, ki ga še bodo? John R. R. Tolkien, 3. januarja 1892 rojen v Južni Afriki, se je pri pri štirih letih z družino preselil v Anglijo. Na oxfordski univerzi je leta 1919, po prekinitvi študija zaradi vpoklica v vojsko med letoma 1915 in 1918, diplomiral iz jezikoslovja. Univerzitetni profesor anglosaščine na Oxfordu, kasneje angleškega jezika in literature, se je že od otroštva navduševal nad bajeslovnimi bitji, fantastično literaturo pa je pojmoval kot “najčistejšo obliko besedne umetnosti”. Po uspehu Hobita, v katerem ima glavno vlogo hobit Bilbo, je v letih 1954 in 1955 sledil še odmevnejši izid tridelnega Gospodarja prstanov, ki ga tvorijo Bratovščina prstana, Stolpa in Kraljeva vrnitev, celoto pa je kasneje še popravljal. V dopolnjenem besedilu iz leta 1966 je v predgovoru zapisal: “Osnovni motiv je bila želja pripovedovalca zgodb, da se preizkusi v pisanju resnično dolge zgodbe, ki bi bralce ves čas zanimala, jih zabavala, navduševala in jih včasih morda razburila ali globoko ganila.” In po nekaj vrsticah je še dodal, da kot avtor glede “sporočila” zgodbe nima nikakršnih namenov: “Knjiga ni alegorična niti topična.” Zatrdil je, da je glavna tema nastala kot neizogibna odločitev, da je Prstan povezava med njo in Hobitom. Vzporednic, ki so jih mnogi videli s katastrofo druge svetovne vojne, pa da ni, saj je bila zgodba v veliki meri zasnovana že prej. Sovražil je alegorijo in vse njene pojavne oblike, veliko raje je imel zgodovino, “resnično ali izmišljeno”.