Gal Gjurin in Jan Plestenjak z novima ploščama nocoj na primorskih odrih
Dva kantavtorja, dve poetiki, dva glasbena svetova. Gal Gjurin bo na odru novogoriškega doma nocoj razgalil Dušo in telo, Jan Plestenjak pa v diskoteki Planeta Tuš ploščo Osebno. V vzporednem pogovoru smo skušali ujeti nekaj zanimivih razmišljanj. Pa tudi razlik in podobnosti.
>Nova plošča je v primerjavi s prejšnjimi ...
Gjurin: “Tehnično, tekstovno in avtorsko bolj dovršena, žanrsko širša, a hkrati zvočno celovitejša. Akustična in z veliko godali.”
Plestenjak: “... bolj kitarska, bandovska in tekstovno bolj angažirana v smislu odslikavanja stanja duha v družbi, ki jo je čas pripeljal v apatijo. Vendar le kot moje občutenje in videnje in ne kot pridiganje, kaj je prav in kaj ne.”
> Gal, kaj cenite pri Janu?
Gjurin: “Vztrajnost, delavnost in njegov odnos do očeta in smrti, ki ga izraža skozi glasbo.”
>Kaj pa vi pri Galu?
Plestenjak: “Čutim, da je zaljubljen v muziko in da ustvarja neposredno-čisto-iz sebe. Je multiinstrumentalist, avtor, aranžer in producent ... Verjemite, da vse to znati ni hec.”
>Ob vesoljnem potopu lahko rešite le eno pesem iz diskografije drugega. Katero?
Gjurin: “Pogrešal te bom.”
Plestenjak: “Ne morem eno, ker sta dve: Kaj vse bi dal in Kadar sva sama.”
>Edini protistrup brezplačnemu pretakanju s spleta je ...
Gjurin: “Kulturna in moralno-etična vzgoja mladih generacij, ob podpori zakonske ureditve.”
Plestenjak: “... volja politike, da zajezi neverjetne zaslužke internetnih ponudnikov, ki s prodajo 'dovoda' za krajo vsebin v vsak dom zaslužijo 240,000.000 evrov na leto, medtem ko je samo v zabavni industriji zaradi tega izgubilo delo milijon ljudi na svetu. Da ne govorim, kaj bo to dolgoročno pomenilo za mlado generacijo glasbenih, filmskih in literarnih ustvarjalcev, v katerih talente ne bo nihče več vlagal denarja, ker ga ne more nikakor povrniti. Moralo bo preteči veliko vode, da bodo mladi spoznali, da ta sicer populistično simpatična zastonjkarska varianta spodkopava njih same in ne neke Madonne, U2 ali Coldplay ... Upam na rešitev, ki bo omogočila, da ljudje pridejo do umetnosti poceni in da jih čim več v njej lahko uživa. Če pa bo zastonj, bodo mladi umetniki morali hoditi v službo in bo ustvarjanje popoldanska obrt. To pa je žalostno in pogubno, še posebej za identiteto majhnega naroda, kakršen smo mi.”
>Česa primanjkuje slovenskemu glasbenemu svetu?
Gjurin: “Pameti, splošne razgledanosti, spretnosti, vsakršne odgovornosti, jezikovnega znanja in nacionalne pokončnosti.”
Plestenjak: “Ponosa na slovenski jezik.”
>In česa je preveč?
Gjurin: “Pehanja za denarjem, medijskega razkazovanja neznanja, zaničevanja in izsiljevanja, kupovanja in trgovanja z ljudmi ter avtorskimi in drugimi pravicami.”
Plestenjak: “Preveč želimo biti zahod ... 'me too' (jaz tudi, op. a.) pa je vedno slabši od originala.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ
