Galerija, kjer obiskovalce kuštra veter
Če si se v to življenje rodil kot maček in živiš v ulici blizu izolskega mandrača, je tvoja sobotna pot v poletnih mesecih verjetno precej drugačna kot sicer. Ta dan je namreč skoraj nemogoče, da bi senčni hlad lovil vzdolž Ljubljanske ulice: ob stenah so postavljena stojala, vse okrog njih stojijo ali pa hodijo ljudje ...
IZOLA> In tako je do popoldneva. Naključnega dvonožnega obiskovalca dvomi o tem, kaj se tod dogaja, ne tarejo prav dolgo - preden stopi v živ žav, ga s stene ene od hiš pozdravi plakat. Na njem mavrično na belem piše Umetnost na cesti.
Letošnje poletje bo že tretje po vrsti, odkar se na Ljubljanski ulici ob sobotnih dopoldnevih razpre svojevrsten plašč: slike, risbe, kipi, pod glicinijo Librarna ponuja Razdajo knjig, povrh vsega pa je mnogokrat slišati tudi izvirno muziko. Tako bi še najbolj zgoščeno povlekli rdečo nit, na kateri se je doslej nabralo že 26 sila raznolikih, a po duhu sorodnih si dogodkov.
Če boste napenjali oči in ušesa ter iskali kakšen menedžment, ki to z domačnostjo pretkano dogodkovje spravlja skupaj, boste od tam odšli praznih rok. Odgovor imate pred nosom (zelo verjetno je, da se s z njim celo pomenkujete): Umetnost na cesti je zrasla na zelniku tamkajšnjih stanovalcev in Društva Izolani. Razlog je, kot povedo, zelo preprost: opazili so, da umetniški ateljeji in galerije, ki se raztezajo vzdolž njihove ulice, obiskovalce sicer zanimajo, da slednji zvedavo kukajo skoz vitrine, vendar se jim na pragu velikokrat ustavi korak. Torej: dovolj intirgantna reč, da velja z njo v zvezi nekaj ukreniti.
To soboto bo Umetnost na cesti na Ljubljanski ulici predstavila fotografije Dragana Sinožiča. Razstava, ki jo bodo odprli ob 10.30, nosi naslov Jadra v zalivu, tudi tokrat pa bodo pripravili Librarno ter kulturni program.
Pregovor, ki veleva, da če ne gre Mohamed na goro, mora pa ona k njemu, se je tokrat izkazal za posnemanja vreden zgled: umetnost in ustvarjalnost so postavili sprehajalcem, obiskovalcem ter drugim mimobežnikom na pot. Središče srečevanja z Umetnostjo na cesti je tako postala pipa oziroma špina na Ljubljanski ulici. Tam je popek, okrog katerega se ob sobotah razteza ustvarjalnost mnogih.
Minulo soboto, denimo, se je razlegalo ubrano petje za to priložnost sestavljenega kvinteta, 50 metrov svojih grafik pa je razgrnil slikar in Mandračev karikaturist Marjan Motoh. Pred njim je na ulični galeriji pokazalo svoja dela že precej umetnikov. Pri tem, kdo bo naslednji, ima glavno besedo njegov predhodnik - razstavljali so že domačini in forešti, ljubitelji in profesionalci, mladi in mlajši, uveljavljena in v svetu upodabljajoče ustvarjalnosti še neznana imena. Da ima ulična galerija poseben šarm, so si edini tako razstavljalci kot obiskovalci: morebitno zadrego, ki ždi v ljudeh, ko prestopijo galerijski prag odnese veter, zapovedi bontona pljuskajo z morjem, vedoželjen navdušenec nad videnim na platnih pa brez težav ustvarjalca pocuka za rokav in ga povpraša o tem, kar ga zanima.
Organizatorji so odločeni in brez okolišenja povedo, da iz tega iskrenega in spontanega druženja z ustvarjalnostjo, kulturo in umetnostjo ne nameravajo delati turistične prireditve. Prav tako ne bodo z Umetnostjo na cesti pridobivali sredstev na razpisih ali zbirali referenčnih točk. Edino, kar si želijo, je, da to še naprej ostane prostor svobode - tako prostran, da nikogar ne utesnjuje, ter tako pripravno majhen, da omogoča občutje pristnosti, čudenja, veselja in iskrenosti. Od blizu in brez velikih besed. Na cesti. To je vsa umetnost.
MAKSIMILJANA IPAVEC
