Gašper Malej prejel nagrado Liberalne akademije
“V zadnjih dveh desetletjih se v našem prostoru izjemno redko zgodi, da žirije, ki ocenjujejo kreativne preboje, v izbor uvrstijo delo kakšnega prevajalca,” je na vprašanje, kaj mu pomeni nagrada, odgovoril Gašper Malej. Zlato ptico, ki jo za dosežke na različnih področjih umetnosti podeljuje Liberalna akademija, je prejel za prevode moderne italijanske književnosti, še zlasti pa za Pasolinijev roman Nafta. Nagrade so podelili sinoči v ljubljanski Moderni galeriji.
LJUBLJANA> Kot je v utemeljitvi nagrade Gašperju Maleju zapisala žirija, je njegov prispevek k prevajanju sodobne italijanske književnosti velik.
Po njegovi zaslugi so namreč v zadnjih petnajstih letih med slovenske bralce stopila različna literarna dela: od dramskih tekstov Carla Goldonija in Daria Foja, prek poezije Cesareja Paveseja, esejev F. T. Marinettija in Eugenia Barbe do romanov Antonia Tabucchija, P. V. Tondellija ter nenazadnje Piera Paola Pasolinija. Pred enajstimi leti je prevedel njegov roman Izrek, lani pa je pri Cankarjevi založbi izšla Nafta.
Pasolinijev zadnji in tudi nedokončani roman je po oceni žirije tako literarno kot tudi prevajalsko trd oreh. “Trd zato, ker je za njegovo prevajanje potrebno absorbirati in vsaj elementarno tudi razumeti zelo zapleteno in z vrsto tajnih delovanj in omrežij prepleteno sodobno italijansko zgodovino ter ji skušati najti jezikovne ekvivalence v slovenskem jeziku; oreh zato, ker gre pri Pasolinijevih opisih za izrazito kompleksno mentalno-družbeno celoto, za monumentalno subverzijo generativnih družbenih podlosti in izprijenosti, ki vrh vsega ostaja interpretativno nedorečena zaradi nenadne avtorjeve smrti (umora) leta 1975.” Ob tem žirija poudarja Malejeve premišljene prevajalske rešitve, jezikovno agilnost in nenehno sprotno kritično refleksijo njegovih prevajalskih izbir, ki jo spremlja obsežen pojasnjevalni aparat 176 opomb. Brez slednjih delo na marsikaterem mestu ne bi bilo razumljivo. “Živost prevoda, ki na bralca in bralko učinkuje streznitveno, kaže, da je enkrat - in to je hvalevredna redkost - izvirnik vendarle prišel v roke pravega prevajalca,” utemeljitev sklene dr. Taja Kramberger, članica žirije za literaturo, ki si je prizadevala, da so dosežki na področju prevajanja opaženi in ovrednoteni v posebni kategoriji.
Zlato ptico za vizualne in intermedijske umetnosti je prejela Polonca Lovšin, na področju filma po oceni strokovne žirije izstopajo dosežki Andreja Špraha, nagrado za delo na arhitekturnem področju je prejel Tadej Glažar, na glasbenem pa Miha Cigler. Dobitnica nagrade s področja literature je Barbara Korun, Petri Veber pa je šla v roke zlata ptica za scenografske dosežke v polju uprizoritvenih umetnosti. Z zlatim gnezdom je žirija nagradila koncertni ciklus Defonija.
Malej nagrade, tudi zlato ptico, razume v širšem kontekstu: “Zato pozdravljam odločitev žirije, da v prevajalskem delu uzira močan intelektualni in kreativni potencial ter aktivno delo z jezikom. V našem prostoru je - pa pustimo ob strani Sovretovo nagrado, ki je stanovska - namreč zakoreninjena povsem drugačna percepcija prevajalstva. O tem nenazadnje priča tudi podatek, da, recimo, med prejemniki nagrad Prešernovega sklada v zadnjih desetih letih zlepa ne najdemo prevajalca ali prevajalke.”
Malejeva ocena o dostopnosti italijanske literature slovenskim bralcem je kratka in jasna: “Če pogledamo, kaj imamo v slovenščino prevedenega, lahko hitro ugotovimo, da že na področju italijanske literature 20. stoletja zevajo precejšnje vrzeli. Tudi zato je o prevodih sodobnikov težko govoriti. Pravzaprav gre za vprašanje, ki bi ga morali zastaviti slovenskim založnikom.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
