Gašperutove Soline v Strunjanu

STRUNJAN > Leta 1949 se je rodil v Breginjskem kotu, kjer je preživel zgodnje otroštvo, desetleten pa se je z družino preselil v Koper. Pri 17 letih si je med skokom v vodo poškodoval vratno hrbtenico in kot tetraplegik slika z usti.

“Gašperut razvija realistično figuralno slikarstvo, motivno in tematsko primarno vezano na 'okoljske' slike. V njegovem delu prevladujejo krajine, znana so njegova 'rožna' tihožitja, le izjemoma pa se v ekran njegove podobe ujame človeška ali živalska figura,” v spremnem zapisu ugotavlja umetnostni zgodovinar in likovni kritik Dejan Mehmedovič.

Opozarja, da imamo v slovenski Istri ohranjene večje soline v Sečovljah in manjše v Strunjanu, medtem ko so koprske v začetku 20. stoletja zasuli. Pri Gašperutovem upodabljanju tega priljubljenega motiva opaža tehnično obvladovanje izvedbe, ki se “v njegovem realističnem figuralnem slikarstvu izpeljuje v konkretni uporabi barv, perspektiv ter kompozicijskih in drugih oblikovnih elementov, ki v podobi ustvarijo iluzijo objektivnega”.

Avtorja odlikuje “izostreno občutenje okolja, saj zna ceniti svobodo gibanja in edinstvenost in svetost slehernega trenutka življenja”, med drugim še poudarja Mehmedovič.