“Gazda” - dokumentarec o sistemski korupciji na Hrvaškem

ZAGREB > Režiser Juričan je v pogovorih za hrvaške medije v preteklih dneh večkrat izpostavil, da njegov dokumentarec ni film o lastniku Agrokorja Ivici Todoriću, čeprav veliko govori prav o najbogatejšem prebivalcu Hrvaške. Vrniti se je bilo treba 40 let nazaj, da bi lahko razumeli ambicijo, premreženost in politiko. Koktajl vseh treh zadev je bila naša gonilna sila, je dodal.

"Gazda je izobraževalni film. Namenjen je vsakem državljanu regije kot določen test resničnosti."

Dokumentarec odpira nekatere sporne dogodke, kot je privatizacija nekdanjih družbenih podjetjih Jamnica in Unikonzum, ki so postala del Agrokorja. Obravnava tudi povezave z močnimi političnimi osebami na Hrvaškem, predvsem iz vrst HDZ, ki je bila najdlje na oblasti, ter tudi z zagrebškim županom Milanom Bandićem, ki vodi Zagreb s krajšimi premori od začetka novega stoletja.

"Gazda je izobraževalni film. Namenjen je vsakem državljanu regije kot določen test resničnosti", je Juričan povedal hrvaškim medijem pred petkovo premiero filma v Motovunu. Kot pravi pripovedovalec na začetku dokumentarca, gre za film "o uspehu in kako je do njega prišlo, kot tudi o neuspehu in kako v njem živimo".

Dokumentarec argumentirano razkriva sistemsko korupcijo na Hrvaškem

Film predstavlja informativno in relevantno raziskovalno novinarsko delo, danes poudarja hrvaški časnik Novi list. Juričan je v 70 filmskih minutah uspel brez jeze, cmoka v grlu ali emocij pregledno predstaviti mehanizme, s katerimi je vladajoča politika v zadnjih 40 letih upravljala s hrvaškim gospodarstvom. Dokumentarec argumentirano razkriva sistemsko korupcijo na Hrvaškem.

"Juričan gledalcem ponuja streznjen vpogled v skrito naravo socialistične in tranzicijske Hrvaške. Prikazuje anatomijo institucionalne gnilobe, iz katere izhajajo rastline kot je današnji Agrokor. Z debelo senco prekrivajo družbe tudi zunaj hrvaških meja," navaja reški časnik.

Režiserjev oče je bil sošolec Ivice Todorića

Juričan je film naredil iz osebnih motivov, ker je bil njegov oče sošolec Ivice Todorića in je svojo celotno delovno dobo skromno preživel v nekdanjem zagrebškem trgovskem podjetju Unikonzum, ki je po tranziciji postal Konzum. Ivica Todorić je medtem postal lastnik Konzuma in "še polovice Hrvaške", potem ko je cesarstvo Todorićevih začel graditi oče sedanjega lastnika Agrokorja Ante Todorić še v času Jugoslavije.

Avtor je film pripravljal tri leta, mnoge dokumente pa so avtorju državne institucije zavrnile posredovati, čeprav je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vložil tudi pri informacijskem pooblaščencu. Niti Ivica Todorić ni želel pred Juričanovo kamero, zato je Juričan sam poiskal odgovore.

Med drugimi se je pogovarjal s starosto HDZ Vladimirjem Šeksom. Ta je vodil parlamentarno komisijo, ki je neuspešno preiskovala prodajo pšenice iz državnih blagovnih rezerv prek dveh Todorićevih podjetjih. Med drugim je dejal, da se ne spomni, ali je Agrokor financiral HDZ.

Posebna zgodba je Todorićev prevzem gradu Kulmerjevi dvori blizu Zagreba, ki je bil razglašen za javno dobro in predviden za hotel. Družina Todorić tako živi v eni najbolj atraktivnih nepremičnin na območju Zagreba. Film omenja tudi navidezne spremembe namembnosti zemljišč v najboljših mestnih soseskah za izgradnjo Konzumovih nakupovalnih centrov.

Zagrebška predstava je napovedana za jesen. Juričan je ob hrvaški premieri v Motovunu sprožil crowdfunding akcijo, da bo dokumentarec o "gazdi", kot je napovedal, predvajal v vsaki hrvaški vasi.

STA