Gianni in njegove muhaste ženske
Prvi večer Festivala evropskega in mediteranskega filma je žal maloštevilnemu občinstvu ponudil enega najbolj prikupnih in tankočutnih popisovalcev tretjega življenjskega obdobja Giannija di Gregorija in njegov zadnji film Sol življenja.
KOPER> Na sporedu je bila še vojna miniatura A(torzija)Stefana Arsenijevića in črna komedija 72 dni z brezkompromisnim Radetom Šerbedžijo v glavni vlogi.
Danes ob 18. uri je na sporedu dokumentarec z naslovom Wikiuporniki. Govori o vzponu organizacije Wikileaks po objavi diplomatskih depeš, ki so zamajale svetovno politiko. V dokumentarcu spregovori tudi Julian Assange. Ob 21. uri mu bo sledila makedonska črna komedija Punk ni mrtev, ki govori o odsluženih punkerjih, ki v času makedonske tranzicije in etničnih vrenj ponovno ustanovijo nekoč legendaren punk bend. Velja pa še omeniti dokumentarec Komunistični film, ki bo jutri ob 17. uri in obravnava Titovo ljubezen do filmov in filmskih zvezd. Režiserka Mila Turajlić skozi vrsto razpadajočih in prašnih rekvizitov Titovega “vzhodnega Hollywooda” in arhivskih dokumentov ponudi vpogled v eno od Titovih silnih ljubezni - film. V nedeljo bo prišlo na svoj račun tudi najmlajše občinstvo. Ob 11. uri bo na sporedu otroški fantazijski film z naslovom Čudežno potovanje v Afriko.
Gianni di Gregorio je v Soli življenja ostal tam, kjer se je končalo Avgustovsko kosilo iz leta 2009, pronicljiva in satirična komedija o tretjem življenjskem obdobju in z Giannijem kot sanjskim spremljevalcem vsake upokojenke. Gianni se v Soli življenja znova znajde med istimi muhastimi ženskami v jeseni življenja, največ preglavic pa mu kot vedno povzroča njegova mati - odlična Valeria de Franciscis. In namesto, da bi Gianni, ki je končno dočakal upokojitev, užival, dela bolj kot kdajkoli. Poleg muhaste matere ima na grbi še celotno družino in brezdelnega hčerinega fanta. Ljubeči in pozorni Gianni pa se še naprej najbolje počuti v vlogi poslušljivega strežnika, kuharja, sprehajalca psov, tolažnika in še marsičesa, a tudi on potrebuje nekaj pozornosti. Gianni di Gregorio, ki zelo prepričljivo in naravno nastopi v glavni vlogi, to iskrenost in preprostost uspe prenesti tudi v režijo. Tople barve odsevajo toplino njegovega srca, ki jo razdaja svojim bližnjim. V medgeneracijski komunikaciji pa navkljub prikupnemu tonu zasledimo tudi nekaj pikrosti pri obravnavi medsebojnih družinskih odnosov. Skriti kotički rimskih ulic in beleženje njihovega vsakdanjega utripa pa so v režiji di Gregoria privlačnejši kot kdajkoli.
Kratkometražec (A)torzija govori o obleganju Sarajeva med leti 1992 in 1995 ter edini povezavi Sarajevčanov z zunanjim svetom - predorom pod sarajevskim letališčem, ki je “videl” tisoč zgodb. (A)torzija je ena izmed njih.
72 dni v režiji Danila Šerbedžije je zelo posrečena črna komedija, ki se dogaja v odmaknjenem in od boga pozabljenem kraju v Liki na Hrvaškem, od koder izvira tudi Rade Šerbedžija. Zgodba je zelo preprosta: dva brata in njuna sinova se preživljajo z ameriško pokojnino pokojnega dedka, ki jo prejema njegova ovdovela žena. Nekega dne babica nenadoma umre in družina je postavljena pred dejstvo, da je ostala brez edinega vira prihodka. Ker fantje v svojem življenju niso delali niti enega samega samcatega dne in so raje kuhali rakijo, jim še na misel ne pride, da bi si iskali zaposlitev. Najstarejši brat Mane Paripović (Rade Šerbedžija) udejanji sinov nasvet, da mrtvo babico zamenjajo s krotko starko iz bližnjega doma za upokojence. A kaj, ko domov pripeljejo še zelo vitalno in jeznorito upokojenko, ki jo odlično upodobi legendarna igralka Mira Banjac!Družina Paripović s svojo disfunkcionalnostjo in grotesknimi odnosi zelo spominja na družino Topalović iz legendarne tragikomedije Maratonci tečejo častni krogSlobodana Šijana. Ljubitelji črne komedije ne bodo razočarani, kot ni bila razočarana peščica obiskovalcev na festivalskem otvoritvenem večeru, ki se je krohotala “maratonu” družine Paripović. Organizatorji pa bodo morali nujno kaj narediti za boljšo promocijo in pritegnitev občinstva, saj se po lanski prvi ediciji in začetku letošnje zdi, kot da je festival namenjen samo ocenjevalni žiriji, novinarjem in ožjim članom ekipe. Samo dobri filmi žal niso dovolj.
BILJANA PAVLOVIĆ