Filmi, ki beležijo bogastvo Istre
Potujoča filmska karavana Kino Istra se je letos v sklopu tako imenovanih Večerov na placu v torek ustavila v slikoviti vasici Krkavče, kjer je pripravila zelo istrsko obarvan program, ki priča o mnogoterem bogastvu tega območja, še posebej pa jezikovnem.
Z leve: Valter Stojšić, Viviana Brkarić in Meri Viler iz ekipe Kino Istra
Foto: Biljana PavlovićVečer na nabito polnem osrednjem trgu pred vaško cerkvijo so otvorili z dokumentarnim filmom Trukinja (Koruza), v katerem sta se avtorja Valter Stojšić in Viviana Brkarić, ki sta se tudi udeležila projekcije, lotila teme izginjajočega istroromunskega oziroma vlaškega jezika. Film je bil posnet pod goro Učko in, kot je povedala Brkarić, ga danes govori le še petdeseterica ljudi. Izginjajoča istrska ljudska folklora, od tradicionalne do “paranormalne”, je njun fokus filmskega raziskovanja že vrsto let, oba pa sta tudi motorja Ekomuzeja Vlaški puti v Šušnjevici. Pričujočega filma sta se lotila z željo, da bi posnela čim več živih prič tega jezika in da bi na ta način ohranila korpus tega jezika, istočasno pa običaje, je pojasnila Brkarić. “V filmu ste lahko videli običaje, ki jih že 40 ali 50 let več nihče ne izvaja. Danes se nič več ne dela ročno, ampak vse s stroji. V filmu gledalci lahko tako izvedo, kako so se nekoč igrali s koruzo, kuhali, ličkali in vse, kar so počeli z njo,” je dodala.
Dokumentirati Istro v vseh njenih posebnostih
Celotne priprave niso dolgo trajale, ker sta morala snemanje izpeljati hitro oziroma dokler je bila sezona žetve koruze. “Valter je, takoj ko je zaslišal traktor, s kamero stekel na polje in začel snemat,” je pristavila. Stojšić, ki je po rodu iz Pulja, je počitnice velikokrat preživljal na istrskem podeželju in vzljubil vso njegovo raznolikost. Danes ima za seboj že 20 dokumentarnih filmov, ki se osredotočajo na Istro in njene pozabljene relikte preteklosti, toda s Trukinjo je imel na začetku precej težav. “Nisem razumel istroromunskega jezika in sem moral med snemanjem velikokrat Viviano spraševati, kaj je kdo povedal. Zdaj že precej razumem ta jezik in mi je veliko lažje pri mojih novih projektih,” je pojasnil Stojšić in dodal, da dokumentira Istro v vseh njenih posebnostih in z željo, da ostanejo zabeleženi njena jezikovna pisanost, stari poklici, običaji.
V delu že tretji film o istrskih “štrigarijah”
Tandem Brkarić-Stojšić stoji tudi za malim-velikim hitom Kino Istra, in sicer dokumentarcem Ali je elektrika ubila štrige. “Ta film smo posneli leta 2017, režiser Christian Kolacio je žal umrl le nekaj mesecev po premieri, ampak med snemanjem smo se imeli zelo lepo in prečesali celotno Istro, od Opatije do Kopra,” se je spominjala Brkarić. V filmu je sodelovalo 25 pričevalcev in, kot je dodala, so z njimi v film prenesli tudi celotno jezikovno bogastvo Istre ter vsa bitja, ki nas v Istri razveseljujejo ali strašijo, kot so denimo more, štrige, kresniki, orki … Ekipa je nato posnela tudi drugi del filma z naslovom Medižije kontra štrigarije, za katerega upata, da ga bosta lahko prikazala na Kinu Istra. Snemajo pa tudi že tretji film na to temo in k sodelovanju vabita vse Istrane z njihovimi še nepoznanimi zgodbami o bližnjih srečanjih “četrte vrste”.
Torkov večer v Krkavčah so sklenili še z enim Kino Istra hitom - Filicejem v režiji Franeta Pekice. Ta je ustvaril zelo humoren in mestoma precej ganljiv portret svojega nonota, neumornega 87-letnega Istrana, popolnoma predanega delu z zemljo in živino. •