Ljubezenska zgodba s pridihom absurda

Paul Thomas Anderson, ki obožuje raziskovanje markantnih, avtoritarnih likov, kar je do vrhunca pripeljal v filmu Gospodar, je imel to srečo, da je lahko že dvakrat, in kot kaže tudi poslednjič, sodeloval z enim najbolj nadarjenih igralcev zadnjih nekaj desetletij, Danielom Dayjem Lewisom. Po sodelovanju v filmu Tekla bo kri, kjer je Day Lewis briljiral kot lakomni naftar in dobil oskarja za najboljšo moško vlogo leta 2007, sta se tokrat podala v popolnoma drugačne vode, na prihajajočih oskarjih pa sta v igri za šest zlatih kipcev.

Fantomska nit(Phantom Thread),

ZDA, 2018.

Režija in scenarij:Paul Thomas Anderson,

V glavnih vlogah:Daniel Day Lewis, Vicky Krieps, Lesley Manville.

Dolžina: 130 minut.

Day Lewis se je prelevil v zelo cenjenega londonskega modnega oblikovalca Reynoldsa Woodcocka iz začetka 50. let minulega stoletja, ki je s svojimi vrhunskimi, unikatnimi kreacijami oblačil visoko družbo. Reynolds, umetniški genij in razdražljivi deloholik, živi s sestro Cyril, edino žensko, ki se mu upa zoperstaviti. Pozna ga do obisti, zaradi njegove genialnosti pa mu odpušča egocentrične izpade. Vrhunsko jo upodobi Lesley Manville, ki se je letos znašla tudi med nominirankami za oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo.

Strogo ukrojeni življenjski slog, v katerem živita Reynolds in Cyril, prekine Alma (Vicky Krieps), preprosto dekle z britanskega podeželja, ki ustreza Reynoldsovim idealnim šiviljskim meram, in se zaljubi v modnega posebneža. Hitro ugotovi, da je Reynolds obseden z delom in da zanjo nima veliko časa, čeprav je daleč najbolj trdoživa in potrpežljiva manekenka, kar jih je kdajkoli imel. Inteligentno in svojeglavo dekle, ki ga Kriepsova odigra zelo tenkočutno, pa le najde način, kako si Reynoldsa lahko zagotovi samo zase ...

Od te točke dalje Andersonova drama, ki ima sicer največ vzporednic z RebeccoAlfreda Hitchcocka, postane zelo svojstvena ljubezenska zgodba z rahlim pridihom absurda. Day Lewis in Kriepsova blestita v skromnosti filmskega izraza, saj tudi najbolj dramatične trenutke odigrata zelo nevpadljivo, a markantno. Prav zaradi tega in ob najavi Day Lewisa, da gre za njegovo poslednjo vlogo, bo marsikateri oboževalec, ki je pričakoval vrhunec njegove igralske kariere, malce razočaran. A njegov igralski genij se tokrat kaže skozi zelo minimalistične, a izjemne igralske nianse, kjer en pogled, ena kretnja pove veliko več kot tisoč besed. Daniel Day Lewis pač ne potrebuje korenite fizične preobrazbe in kopice dramatičnih trenutkov (kot jih, denimo, vidimo v najnovejši filmski biografiji o Winstonu Churchillu), da gledalca prepriča o genialnosti svoje igralske stvaritve.