Zgodovinski tišini dali glas

V zelo kompleksno temo, ki še danes vzbuja zelo močna in deljena čustva, sta v vlogi režiserjev zagrizla Jure Kreft in Darko Sintič. “Ko sva bila povabljena k temu projektu, sva imela ogromno tremo. Z Juretom sva se spraševala, kako posneti dokumentarni film, ki obravnava tako težko temo. Prišla sva do zaključka, da najprej ne smeva pridigati in da morava svoj filmarski ego pustiti v Ljubljani,” je v pogovoru po sredini projekciji v izolskem Art kinu Odeon povedal Sintič.

Ključno je bilo pridobiti zaupanje ljudi

Ključno pri tem projektu je bilo po mnenju Sintiča pridobiti zaupanje ljudi, da so se ti lahko odprli pred kamero in spregovorili o bolečih temah, ki so marsikje očitno še vedno nezaceljene rane. Pri raziskovanju pa sta imela, kot doda, “močno akademsko podporo zgodovinarjev, antropologov, sociologov, psihoterapevtov, ki so naredili ogromno delo, delo, za katero bi jaz in Jure potrebovala več kot pet let, tudi deset let, da bi ustvarila tak dokumentarni film, kot ga vidite danes.”

Pisana druščina sogovornikov

Film je sicer nastal v okviru evropskega projekta Re4Healing: Crossborder Remembrance, Reconnection, Restoring and Resilience, ki ga vodi Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, v njem pa se zvrstijo številni pronicljivi in pisani sogovorniki iz italijansko-slovenskega obmejnega prostora, Koroške, ptujskega območja ter tudi iz Dolenjske, od koder izhaja del družinske zgodbe sorežiserja Jureta Krefta in s katero v film vpeljeta še eno zelo intimno dimenzijo doživljanja burne zgodovine 20. stoletja na naših tleh.

Preseči delitve in črno-belo tolmačenje zgodovine

Med številnimi sodelujočimi v filmu so še raziskovalci, poznavalci, aktivisti in prebivalci obmejnega prostora, kot so Štefan Čok, Daniel Wutti, Alessandro Cattunar, Irena Urbič, Stefano Lusa, Martina Gamboz, pa tudi glasbenika Nikolaj Efendi in Toni Bruna, psihoterapevtka Manca Švara in še številni drugi. Eden od čustvenih vrhuncev je pripoved zakoncev z Opčin, ki sta obudila spomine na tako imenovani istrski eksodus v sredini 50. let minulega stoletja in življenje v begunskem taborišču v Trstu. S simpatičnim, vključujočim pristopom do zgodovinskih dogodkov sta postregla psiholog Wutti ter mlada slovenska igralka Lara Vouk s koroškega območja. Vsem pripovedim, ki jih zelo učinkovito povezujejo animacije madžarske ilustratorke in slikarke Eszter Polner, je skupno to, da nič ni črno-belo. Vsako območje in vsaka individualna zgodba prinaša svoje videnje in interpretacijo dogodkov, a vse s skupnim imenovalcem, da je treba preseči delitve v preteklosti in se osredotočiti na povezujočo prihodnost.

Z omenjeno nagrado Art kino mreže Sence tišine čaka tudi distribucija po celotni mreži 28 slovenskih art kinematografov, 18. novembra pa bo posebna projekcija tudi na Kozini. • bp