Glasba daje življenju smisel

KOZINA, HRPELJE> Predsednik zbora Leon Štavar pove, da je Moški pevski zbor Slavnik z vajami začel septembra leta 1991. “Takrat, čisto v začetku, nas je vodil harmonikar partizanskega zbora z Bazovice, gospod Pegan, kaj kmalu pa je vodenje prevzela Fanči Kapun. Nekaj časa smo prepevali tudi pod vodstvom Jožeta Biščaka ter Marka Kocjančiča, od leta 2004 pa nam dirigira mlada Andreja Hrvatin.”

Nastopajo na različnih kulturnih prireditvah, organizirajo samostojne koncerte, prirejajo glasbene večere z gosti, sodelujejo na kraških revijah pevskih zborov, udeležujejo se Tabora slovenskih pevskih zborov v Stični in zapojejo ob najrazličnejših priložnostih. Od leta 1992 redno sodelujejo na reviji Primorska poje. Pred desetimi leti so posneli kaseto Slavniški zvoki, in kot pravijo, so veseli vselej, ko se jim pridruži kakšen nov član, željan petja in dobre družbe.

> Pojemo, ker ...

“ ... se radi družimo in uživamo v petju.”

> Katere pesmi so na vašem repertoarju?

“Posvečamo se predvsem priredbam slovenskih in tujih ljudskih pesmi, skladbam slovenskih in tujih skladateljev: od borbenih, ljubezenskih, hudomušnih, sakralnih in drugih.”

> Kje največkrat pojete?

“Nastopamo v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, največkrat pa pojemo doma: torej, v krajih naše občine Hrpelje - Kozina in njeni okolici.”

> Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?

“Najbolj oddaljen kraj, kjer smo doslej prepevali v slovenskem prostoru, je Podbrdu v Baški grapi, kjer smo že dvakrat nastopili v sklopu revije Primorska poje. Bili smo lepo sprejeti, pa tudi zanimanje za prireditev je v tem kraju izjemno. Peli smo tudi v parlamentu v Ljubljani ter na prireditvi Fantje pojejo na vasi, ki so jo pripravili v Bazovici.”

> Kaj je za kondicijo zbora najvažnejše?

“Pomembnih je več stvari: predvsem pa vaje, želja po dobrem petju in nastopi.”

> Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?

“Ena takšnih je venček ljudskih, ki ji po domače rečemo Speštanka. Skladba je nastala med pevci in združuje delčke posameznih pesmi. Ko se pesmi ujamejo s skupno besedo, se nadaljuje v drugo skladbo, tako da se včasih določena pesem ravno dobro začne, pa jo že prekine naslednja. Vam damo primer, da si boste bolje predstavljali: 'Ko ptičica na tuje gre, v kljunčku nese pisemce, pa če ga ima, pa le naj ga ima, na planincah lušno je, je pa davi slanca pala gor na Oberštajersko.' Tako nekako. Vedno pa se Speštanka konča z vzklikom 'Še en šnops.' Brez tradicionalne brkinske pijače pač ne gre.”

> Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?

“Ob Speštanki je na našem avtobusu pogosto slišati še pesmi Naš maček, Bratje, Kaj bi te vprašal, Pobratimija, Moj deklič, Pleničke je prala, Predraga, lahko noč, Tiho mehko na poljane ter veliko drugih skladb. In seveda še marsikakšno šalo, ki jo pove kateri izmed pevcev.”

> Kako negujete svoje glasove?

“Pred vsakimi vajami in nastopi glasove dobro ogrejemo z različnimi dihalnimi in upevalnimi vajami, kar traja okoli 15 minut. Po vajah ali nastopih pa je priporočljiva kakšna kapljica rujnega, da namaže grlo in ogreje srce. Tako lahko nadaljujemo druženje s pitjem po zdravi meri in s petjem brez meja.”

> Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali?

“Največkrat kaj humornega, saj smeha v naši druščini res ne manjka. Včasih se celo na vajah ali tik pred nastopom razvijejo spontani dialogi - besedni in tudi nebesedni -, ki se sprevržejo v prav komične situacije, tako da se večkrat od srca nasmejimo. Največkrat kar sami sebi. Bi se pa našlo, sicer bolj redko, a vseeno, tudi kaj bolj dramatičnega. Imeli smo že vrsto takšnih in drugačnih situacij, ampak vedno poskušamo biti pozitivni in rešiti, kar se pač v tistem trenutku rešiti da.”

> Svet brez pesmi bi bil ...

“ ... prazen, surov, žalosten. Glasba ni nujna za preživetje, a življenju daje smisel.”MI