Glasba je izredno bogata govorica
“Glasba je izredno bogata govorica” je bil naslov proslave Dneva slovenske kulture v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, ki je bila posvečena skladateljema Pavletu Merkuju in Štefanu Mauriju. V lanskem letu preminula ustvarjalca sta namreč Slovencem v zamejstvu in na Primorskem zapustila bogato kulturno dediščino, tako na področju jezikoslovja kot glasbe.
GORICA > Tržaški skladatelj, etnomuzikolog, slovenist in etimolog Pavle Merku (1927-2014) in skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja Štefan Mauri (1931-2014) iz Avč pri Kanalu sta v glasbi, jeziku in narodni pripadnosti našla svojo ustvarjalno izraznost in svojo etično dimenzijo.
Glasba je bila sredstvo za izražanje njune ustvarjalnosti, notno črtovje polje za pašo njune domišljije. Njun znanstveni, kulturni in glasbeni prispevek je izrednega pomena za nadaljnje ustvarjalno kulturo in umetniško delo prihodnjih rodov, so prepričani v Gorici, in tudi zato so ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku predsinočnjim pripravili izviren in spoštljiv poklon v prvi vrsti njunim zborovskih skladbam, ki so zelo priljubljene pri primorskih ljubiteljih zborovskega petja.
Tehten izbor njunih vokalno-instrumentalnih del so občinstvu v poslušanje ponudili Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba z zborovodjo Hilarijem Lavrenčičem, Mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana z zborovodkinjo Aleksandro Pertot, sopranistka Nataša Jakopič ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček, flavtist Fabio Devetak in kitaristka Martina Gereon. Domiselno prepletanje glasbe s Prešernovo poezijo v interpretacijah Nikolaja Pintarja so tehtno dopolnjevale misli o ustvarjalnosti in delu Merkúja in Maurija, ki jih za goriško prireditev izbrala Metka Sulič, prebirala pa Lucrezia Bogaro. Z mladostno svežino in s precej drugačnim pogledom na zamejstvo je dogodek nadgradil novinar Andrej Černic, ki je v svojem nagovoru poudaril, da vidi danes za skupnost Slovencev v Italiji možnost precejšnjega razvoja, predvsem v vzpostavljanju živega odnosa do Ljubljane kot prostora bogate kulturne ponudbe. Čedalje več je mladih, ki študirajo v Ljubljani in ti so s svojimi bogatimi izkušnjami lahko izjemno bogata dodana vrednost: zaradi pogleda od zunaj na realnost manjšine.
Proslavo Dneva slovenske kulture so pripravili Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij.
Ob tem pa se morajo nujno ohranjati krajevne značilnosti: “Specifike posameznih izročil se morajo ohranjati, ker imajo svoj pomen ter kulturno in družbeno vlogo. A poglejmo spet nekoliko širše: če te specifike lahko obogatimo z nekim širšim znanjem, če jim lahko prinesemo neko dodano vrednost, zakaj bi se tega branili. Saj nas je tega prvi naučil prav profesor Merku: rezijanske ljudske napeve je zadnji trenutek rešil pred zobom časa, jim nadel modernejšo preobleko zborovske večglasne predelave in jih predstavil slovenski javnosti. Danes ga ni slovenskega pevca od Trsta do Murske Sobote, ki ne bi poznal napeva Jnjen'čeua 'jti gna,” je še povedal Černic.
In s to priljubljeno Merkújevo zborovsko skladbo v izvedbi združenih zborov iz Doberdoba in Števerjana se je tudi zaokrožil goriški poklon dvema izjemnima ustvarjalcema.
TATJANA GREGORIČ (Radio Koper)