Glasba nad politiko

Poleg tega bi švedski skladbi Euphoria, ki jo je prepričljivo zapela in celo izvirno odplesala Loreen, težko očitali politično podporo razvejane diaspore.

Kar je bilo še pred kakim desetletjem nepredstavljivo, je na Evrosongu v soboto postalo resnično. Zmagala je namreč sodobna plesna skladba, z besedilom, ki v ničemer ne zaostaja za povprečnimi svetovnimi uspešnicami klubskih plesišč (celo nekoliko manj banalno je), s precej enakovredno produkcijo skladbam, ki trenutno razsajajo na plesni glasbeni sceni (MTV dance ipd.) in ki kar kliče po remiksu katere od producentskih zvezd, kot so Tiësto, David Guetta ali Martin Solveig. Pa čeprav je na i-tunes že od marca dosegljiv tudi uradni remix. Evrosong se tako na Švedsko, v domovino Abbe, vrača petič, po glasovanju sodeč pa bi skladbi, ki je tudi na stavnicah veljala za favoritko, težko očitali zgolj za to tekmovanje tako značilne dobrososedske in “razseljensko-diasporne” točke.

Podobno bi lahko zatrdili za drugouvrščene ruske predstavnice Buranovskiye Babushki, bizarne, a nadvse prikupne babice v pravem pomenu besede, ki so za prvouvrščeno z 259 točkami zaostale za več kot 100 točk. S skladbo Party For Everybody so ponudile najradikalnejši spoj lokalnega in globalnega, kar naj bi to tekmovanje, kjer šteje predvsem zmaga (o tem se le redki sprenevedajo, med njimi najdoslednejše prav Slovenci), posebej zaznamovalo.

Na tretje mesto se je uvrstil srbski pevec Željko Joksimović s solidno skladbo Nije ljubav stvar, ki na zmagovalno Lane moje spominja predvsem v balkanskem melosu, ne pa v razorožujočem vrhunskem patosu. Če smo prej zatrjevali, da so politične povezave igrale manjšo vlogo pri podeljevanju točk, pa to v Joksimovićevem primeru gotovo ne drži, saj smo zlasti sosednje države ponovno pognale glasovalni stroj. Niti s pomočjo strokovne žirije, ki je imela s polovičnim vplivom moč postaviti glasovanje ljudstva precej na glavo, si Slovenija ni drznila Srbiji nameniti manj kot 12 točk.

Strokovne žirije imajo namreč prav to (nenapisano) nalogo: narediti glasovanje manj predvidljivo. In ko smo pri nepredvidljivosti … Slednja je najbolj prizadela naše zahodne sosede, ki so v glasbeno areno poslali izjemno Nino Zilli. Skladbo L'amore è femmina (Out of Love), ki gre s svojim “amywhinehousovskim” slogom takoj v uho, je zapela brezhibno, a so ji celo sosedje Francozi namenili zgolj točkico. Na koncu je pristala na 8. mestu, za katero Italijani gotovo ne bodo (kot to tradicionalno počnemo Slovenci) trdili, da je odlično. Je nedvomno dobro, a pevka bi si zaslužila kaj več.

Katero skladbo bi po soboti še poslušali? Poleg zmagovalne in italijanske vsaj še: preprosto učinkovito nemško ležerno Standing Still, ki jo je neobremenjeno zapel Roman Lob, podobno “skulirano” dansko popevko I Should've Known Better kantavtorice Solune Samay, vokalno nevsakdanjo albansko skladbo Suus v izvedbi izjemne Rone Nishliu (žal povsem radiu neprijazna skladba, a svojevrstna glasbena mojstrovina), pop-elektronsko popevko Echo (You and I) francoske predstavnice Anggun pa morda spodobno bosansko balado Korake ti znam kantavtorice Maye Sar in eksplozivno Crno i belo energične Makedonke Kaliopi.

MAJA PERTIČ GOMBAČ