Glasba za nesprijaznjene
Godibodi, festival sodobne avtorske in etno glasbe, ki je minuli teden godel v Ljubljani in v Mariboru, se je v 6. sezoni odločil izpostavo odpreti tudi v Kopru. Pod njegovim okriljem je številno občinstvo na sedežu italijanske skupnosti prisluhnilo zgodbam Istre Daria Marušića in zgodbam žensk kantavorice Katarine Juvančič.
KOPER > Koprski del festivala, ki ga prireja Glasbena zadruga Celinka, je odprl domačin, vsem dobro poznani Istran Dario Marušić. Z Goranom Farkašem na sopelah, piščali in glasovni podpori, Sašem Farkašem na kitarah in za računalnikom, Gorastom Radojevičem na bas kitari in Ljubanom Rajićem na tolkalih je predstavil še čisto svežo, sicer že 15. ploščo, pomenljivo naslovljeno 3 > 1 > n (Music for Minorities and Losers) - ali na kratko, glasba za manjšine in zgube. In ker ima Istra tri večje etnične resničnosti, združene v eno, v njih pa še n-to število drugih, so tudi na njegovih ploščah zastopani mnogi glasbeni obrazi Istre. Med drugim je v dvorani zazvenelo tudi starodavno petje canto alla longa, ki se je prelilo v avtorsko Futurclaire, zaznamovano s sodobnimi, diskretno uporabljenimi elektronskimi sempli. Za gran finale je poskrbel nabriti istrski reggae Jorassic park, ki preklinja vse meje in tistega, ki si jih je izmislil, zraven pa Zagrebu in Ljubljani sporoča, naj za svoje neumnosti ne računajo na ljudi zdrave pameti.
Precej drugačna, a po energiji nič manj intenzivna je zgodba Selivk, plošče kantavtorice Katarine Juvančič, ki je s kitaristom Dejanom Lapanjo napisala in uglasbila nekaj pretresljivih, srhljivih, pa tudi opogumljajočih in z upanjem zaznamovanih ženskih zgodb. Z Matijo Krečičem na violini, Klemnom Krajcem za kontrabasom, Borom Zakonjškom na električni kitari in izmenjaje za bobni ter divjim Dejanom Lapanjo so med drugim občinstvo pretresale rokerska Mene nema o izbrisani mami treh otrok, radijska uspešnica Češnjev cvet o partizanki, ki je nagovorila sotrpinke, da so skočile z vlaka na poti v koncentracijsko taborišče, t'minska Uej uej (Magdalenca), prva skladba, ki je pevko in kitarista leta 2009 popeljala na glasbeno pot, ep iz črne kronike Balada o Rozki in vrtnem palčku, med zadnjimi pa še prepesnitev Which side are you onFlorence Reece v hrabro himno našega časa Na kateri strani si.
Tako Dario Marušić kakor Katarina Juvančič s svojo glasbo dokazujeta, da smo še daleč od sprijaznjenja z usodo, s krizo, z razvrednotenjem posameznika, kulture in drugimi nesmisli, ki nam jih vladajoči po vsem svetu prikazujejo kot neizogibne.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
