Gledališče Ulysses začenja letošnjo 11. sezono z Brechtom

BRIONI>Zadržan vzpon Artura Uija velja za manj znano Brechtovo delo, prvič so ga uprizorili leta 1958. Drevi bo v trdnjavi Minor na Malih Brionih Cabaret Brecht - Zadrživi uspjeh Artura Uija zaživel v režiji Lenke Udovički in odprl 11. sezono gledališča Ulysses.

Brecht je dogajanje postavil v 30. leta minulega stoletja, v Čikago, v čas velike depresije in gangsterskega podzemlja. Sprega kriminala, kapitala in politike je poligon, ki malemu kriminalcu Arturu Uiju in njegovim pajdašem omogoči, da čez noč iz majhnih postanejo velike ribe.

Nemški dramatik in reformator sodobnega gledališča je ameriško gangstersko podzemlje uporabil za pripoved o vzponu nacizma v Nemčiji: v likih malih gangsterjev, ki se iz sveta uličnega kriminala bliskovito hitro povzpnejo do vse večje moči, je upodobil Hitlerjeve najbližje sodelavce - Röhma, Goebbelsa, Göringa ...

A kar je Brecht pisal z didaktično željo - da bi ameriški javnosti dopovedal, kateri družbeni mehanizmi so Hitlerju omogočili tako lahek prodor in prevzem oblasti -, je danes mogoče brati povsem drugače.

Njegova groteskna karikatura brezvestnih koruptivnih mehanizmov, ki jih poganja človekova želja po pohlepu in moči, omogoča pa jih pasivnost družbe, ki se ji brez zavedanja o dolgoročni soodgovornosti ne postavi po robu, danes ni več alegorija. Nasprotno - kot ugotavlja režiserka Lenka Udovički, groteskna slika mafijske avanture, njihovega pohoda na moč, oblast in dobiček, danes deluje povsem resnično. Da bi bila metafora še jasnejša, liki v Cabaretu Brecht - Zadržanem vzponu Artura Uija, ki ga je režiserka zasnovala kot muzikal z glasbo v živo, izgovarjajo dobesedne citate iz dnevnih časopisov.

Kakšna je torej moč Brechtovega sporočila danes? V gledališču Ulysses odgovarjajo: “Brechtove like določa zlasti seštevek družbenih okoliščin, posameznik danes pa je obremenjen z drugačnimi sodobnostmi. Deklarativno je sicer svoboden, a istočasno groteskno odvisen od vsega, kar mu ponuja potrošniška družba in v tem krču duhovno paraliziran. Po eni strani mu je vse dovoljeno, po drugi pa je za svoje neuspehe kriv le on sam. Kaj naj torej izreka gledališče v družbi, kjer pogosto slišimo, da je bilo že vse povedano in da je prav prenasičenost z informacijami glavni boter naši naraščajoči ravnodušnosti? Znova premisliti Brechtovo misel: 'Problemov ne moremo premagati tako, da o njih molčimo.'”

V naslovni vlogi bo nastopil Ozren Grabarić, ob njem pa še Jure Ivanušič, Mladen Vasary, Mislav Čavajda, Goran Bogdan, Maja Posavec, Dražen Šivak, Damir Šaban, Damir Poljičak, Igor Kovač, Zoran Pribičević in Filip Detelić. Dramaturgijo je režiserka zaupala Teni Štivičić, kostumografijo Bjanki Adžić Ursulov, scenografijo ter oblikovanje luči in videoposnetkov pa Deniju Šesniću. Glasbo Nigela Osbornea bo v živo izvajala zasedba Petrojvic Blasting Company, pod songe pa se podpisuje Davor Rocco.

“Najtežja sezona doslej”

Gledališče Ulysses, ki ga je pred desetimi leti skupaj s pokojnim dramatikom Borislavom Vujačićem ustanovil Rade Šerbedžija, bo v letošnji sezoni (od 16. julija do 21. avgusta) ponudilo 25 uprizoritev štirih predstav. Šerbedžija pa je ob začetku 11. sezone opozoril na nezadostno in nesorazmerno financiranje gledališča. “Za naše gledališče bo letošnja sezona najtežja, saj smo zaradi skromne podpore ministrstva za kulturo, 72.000 kun (9730 evrov), in 70.000 kun (9460 evrov) istrske županije obsojeni le na preživetje,” je na nedavni novinarski konferenci povedal umetniški direktor Ulysessa. Opozoril je, da je država v primerjavi z Ulysessom nesorazmerno bolje finančno podprla številne druge poletne festivale na Hrvaškem. V letošnji sezoni so v program festivala poleg nove produkcije Cabaret Brecht-Zadržan vzpon Artura Uija, uvrstili še ponovitve Ulyssesovih uspešnic iz prejšnjih sezon Kralja Leara in Vihar, gostovanje predstave Trst beograjskega Ateljeja 212 ter koncerta zasedbe Dubioza kolektiv in Radeta Šerbedžije.

MAKSIMILJANA IPAVEC