Grajske harmonijev objemu strun

V sodelovanju z Goriškim muzejem so za pokušino pripravil tri koncertne večere. Na elitni lokaciji, v dvorani gradu Kromberk, se je tako minuli petek zgodil krstni večer, ki je v prvi vrsti odgovoril na vprašanje glede obiska dvorana je bila polna do zadnjega sedeža, ljudje pa so več kot željni intimnejših glasbenih doživetij.

Trend je opazen: ponovno vzpostavljanje neposredne vezi med izvajalcem in poslušalcem, kar je možno le na komornih koncertih, v manjših dvoranah salonskega tipa. Taka prijazna bližina hitro razbije tudi uniformiranost dogodka. Tokrat glede napovedanega koncertnega programa. V vsakem drugem primeru je silno moteče, če nastopajoči točke poljubno premeščajo ali zamenjujejo, toda tokrat ni bilo tako. Kitarista Dušan Bogdanović (po rodu iz Srbije) in Bor Zuljan (domačin iz Bilj) sta svoj koncertni program gradila sproti, ga nekoliko zavozlala, tako da marsikomu ni bilo čisto jasno, kaj posluša, toda dogodek je kljub temu v polnosti zaživel in pustil opazno sled.

Glasbenika sta v odnosu učitelj - učenec, srečala pa sta se na Visoki šoli za glasbo v Ženevi, kjer je Zuljan pod mentorstvom svojega profesorja opravil najprej diplomo, kasneje še magisterij, trenutno pa je zaposlen kot Bogdanovićev asistent.

Primer krasnega sodelovanja in zlitja ustvarjalnih sil uresničujeta tudi s koncertiranjem v duu. Slednje seveda ne bi bilo mogoče, če se ne bi našli sorodni duši, ki sta tudi vsebinsko in slogovno kompatibilni. Na koncertu sta razgrnila le del svoje ustvarjalnosti, ki se (glede na zapis v koncertnem listu) širi na multimedijska raziskovanja zvoka, slike, besede, plesa, gledališča ...

Oba sta ustvarjalca, oba v duhu časa v svojih skladbah združujeta različne stile, tako da lahko govorimo o slogovni fuziji v razponu od klasike do jazza s pikantnimi začimbami ljudskega melosa, zanesljiv in konstanten temelj skoraj vsake skladbe pa je improvizacija. Z vidika muzikološke analize bi skorajda lahko rekli, da glasbo vračata v naročje spontanosti, primarnega vzgiba, včasih v bližino rituala, toda na visoki akademski podlagi.

Prav zavoljo tega je tudi spreminjanje vrstnega reda izvedenih skladb izpadlo kot spontano kreiranje večera, ki se pač glede na razpoloženje oblikuje in izgrajuje sproti.

Oba sta vrhunska kitarista, Zuljan spričo svoje mladosti še ni prišel do svoje najvišje točke, je pa gotovo na najboljši poti, da postane naš najbolj prepoznaven kitarski adut. Pravi užitek je bilo spremljati njuno soigro, ki temelji na skrivnih povezavah, kjer do izraza prideta predvsem prefinjen občutek za skupinsko muziciranje in pretanjen posluh za niansiranje in dinamično oblikovanje.

Grajske harmonije za letos napovedujejo še koncert pianista Zoltana Petra v marcu, aprila pa našo vrhunsko altistko Mirjam Kalin, ki jo bo s klavirjem spremljal Igor Vicentič.

JOŽE ŠTUCIN