Haikuji, iz katerih se oglaša slovenska duša
“Moji haikuji imajo slovensko dušo,” o knjigi izdanih haikujev, opremljenih s fotografijami in združenih pod naslovom Tu in zdaj, pravi Nives Mahne Čehovin. Prevajalka in lektorica je prvenec v torek predstavila v kozinski knjižnici, zapolnjeni do zadnjega kotička, in zbrane navdušila z iskrenostjo in iskrivostjo.
KOZINA > Prvi haiku je Nives Mahne Čehovin napisala pred nekaj leti. “Zložil” se je nekje na morju in soncu, ki ga ima avtorica zelo rada. Prav sonce in drevesa najpogosteje nastopajo v njeni knjigi. “Haikuji pridejo spontano, porajajo se naključno, ko sem pod tušem, med vožnjo v avtomobilu ... Takrat skušam takoj ustaviti in haiku zapisati. Zgodilo se mi je namreč, da sem jih nekaj, ki jih nisem takoj zapisala, kasneje pozabila. Spomnila se nisem več niti ene besede,” je povedala v pogovoru z Majo Golob.
Haiku je japonska pesniška oblika, visoka umetnost vrhunskih poetov. V treh vrsticah in 17 zlogih najprej opiše naravo, nato opis z eno besedo preseka in nadaljuje z notranjim občutjem. “Moji haikuji imajo slovensko dušo. Niso tipični japonski. Držim pa se oblike 5-7-5 zlogov in poskušam čim več povedati s čim manj besedami. To mi je izziv. Prvi bralci jih doživljajo kot posebne misli, ki kličejo k razmisleku, ali drobne modrosti,” pravi Nives Mahne Čehovin.
Prve haikuje je objavila na facebooku in kmalu dobila povabilo kozinske knjižničarke Patricije Dodič, ki jo je kar uvrstila na seznam razstav, in Nives se je s haikuji, ki jim je dodala še avtorske fotografije, prvič predstavila javnosti. Sledile so še tri podobne razstave. Pri tem gre za preplet besednega in fotografskega ustvarjanja, ki ni tipično in je tudi v Sloveniji nekaj svežega, drugačnega. Na Japonskem sicer nekatere haikuje opremijo z risbami, ustvarjenimi s čopiči.
Tako kot so se Nives Mahne Čehovin naključno porajali haikuji, so naključno nastajale tudi fotografije. Sprva niso bili namenjeni drug drugim, a so se naposled tako povezali, da drugi brez drugih ne delujejo, pravi. “V hitrem tempu življenja nam ne uspe uživati v posameznih trenutkih. Ko sem - na primer - ure dolgo s fotoaparatom lovila kačjega pastirja okoli kala v Hrpeljah, pa se je čas ustavil. Enako tudi pri pisanju haikujev,” je utemeljila naslov knjige Tu in zdaj.
Spodbude, naj haikuje izda v knjigi, so jo spremljale že od prve razstave. A pot do predstavitve prvenca je bila še dolga. Najprej se je sprijaznila z zavedanjem, da “tudi če izdaš knjigo, ostaneš živ”. Zatem je premagala še nasvet računovodkinje, ki ji je dejala, da je izdati pesniško zbirko v Sloveniji v samozaložbi strel v koleno. Zdaj je podpisana na naslovnici zbirke 44 haikujev in 44 fotografij ter še nekaj dodatnih besedil, povezanih v knjigo, ki jo je mogoče kupiti samo prek njene spletne strani prevajalka.com. V knjigo je prelila vso ustvarjalnost, ki je kot prevajalka in lektorica sicer ne more v tolikšni meri udejanjiti: “Sem ljubiteljica jezika in besed, a pri prevajanju ni toliko svobode, saj besedilo le preliješ v drug jezik. Haikuji pa prihajajo iz moje notranjosti, v njih se je ubesedilo, kar se je spontano hotelo.”
HELENA RACE
