Hessel: Mladi od svojih vlad nič ne pričakujejo
Stephane Hessel (1917), soavtor Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in diplomat, je slovenski prevod svojega priljubljenega eseja Dvignite se! (Indignez vous!) pospremil s sobotnim srečanjem z literatom Borisom Pahorjem na Brdu pri Kranju in z včerajšnjim pogovorom v Kinu Šiška z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom.
LJUBLJANA>Stephane Hessel je Slovenijo obiskal na povabilo Milana Kučana, s katerim se je v Ljubljani srečal že 11. septembra 2001 na pogovorih o ustanavljanju Mednarodnega etičnega kolegija, ki sta ga Kučan in Hessel s številnim državniki in intelektualci ustanovila leta 2002. Takrat se je začelo tesno desetletno sodelovanje med Hesslom in Kučanom, so zapisali pri Forumu 21, ki je pripravil včerajšnji pogovor.
Hesslov priljubljeni esej je sprva izšel v Franciji v 6000 izvodih, kjer se je doslej prodal v več kot 1,5 milijona izvodih. Doživel je že prevode v španščino, baskovščino, katalonščino, italijanščino, nemščino, grščino, portugalščino, hrvaščino in angleščino. Esej je meseca maja v slovenskem prevodu Agate Tomažič izdala založba Sanje.
Očarljiv Hesslov optimizem
“To je človek, ki se z vsem človeškim poštenjem in s politično iskrenostjo predaja filozofskim, miselnim, političnim, etičnim, okoljskim, socialnim in ekonomskim premislekom sodobne družbe,” je pogovor uvedel Kučan, ki je poudaril, da je očarljiv Hesslov optimizem in njegova življenjska pot, ki se je oblikovala v ozračju pariške umetnostne avantgarde, med prebiranjem mislecev, kot sta Hegel in Sartre, v francoskem odporniškem gibanju in kasnejši diplomatski karieri.
Prišel je čas za ogorčenje
Esej Dvignite se! je po Kučanovi besedah apel zoper brezbrižnost, ki z zagovorom nenasilnih sprememb nagovarja k ukrepanju v imenu temeljnega, vsem skupnega dostojanstva. “Prepričan sem, da je začetek 21. stoletja poln tesnobnih in mučnih situacij, ki vodijo v brezbrižnost ljudi. Če mlade generacije ne bodo prispevale k spremembam, potem se ne bomo zmogli soočiti s tveganji in nevarnostmi sodobnosti, med katere sodita ekstremna revščina in bogastvo na drugi strani. Zato verjamem, da je prišel čas za ogorčenje,” je povedal Hessel.
Rešitev je v demokraciji, ki bo utemeljena na univerzalnih vrednotah
Po Kučanovih besedah je Hesslovo pisanje glas upanja in dialog s svetom, ki ga je treba spremeniti. Hessel dodaja, da neuspeh komunizma in liberalne demokracije kliče po demokraciji, ki bo utemeljena na univerzalnih vrednotah in človekovih pravicah. Te so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic, pod katero se med drugimi podpisuje tudi sam, in Milenijskih razvojnih ciljih. Premisleku drugačne demokracije je po Hesslovih besedah namenjen tudi Mednarodni etični kolegij, v katerem se sodelujoči sprašujejo, kaj je treba storiti, da bodo države živele v sožitju in ne v konfliktih.
Zavzemam se za mehak pritisk na lobije
Sprva je treba prepoznati zagate in probleme sodobnosti, da bi lahko ukrepali, je povedal Hessel. Med enega izmed temeljnih problemov sodijo ekonomski, politični in finančni lobiji, ki so namenjeni kopičenju kapitala za maloštevilne, njihova posledica pa je prikrajšanje številnih ljudi za osnovno dostojanstvo, kot je streha nad glavo in dostojno plačano delo. “Zavzemam se za mehak pritisk na lobije. Tisti, ki so prebrali mojo knjigo, vedo, da prihodnost ni zaprta, temveč da lahko ovire skupaj premagamo,” je pozval Hessel.
Apolitičnost mladih
Po Kučanovih besedah globaliziran in soodvisen svet ni utemeljen na etičnem razsežju. Slednjega določa “zlato pravilo” - ne storite drugemu tistega, česar ne želite izkusiti sami -, prevlada javnega nad posameznikovim interesom in pravična delitev bogastva. Kot je povedal Hessel, je to za mlade še posebej pomembno sporočilo, saj so nezainteresirani za participacijo v političnem življenju, “od svojih vlad nič ne pričakujejo in so v zmoti, saj je bistvo demokracije, da se stvari lahko spremenijo”.
Navedel je tri kategorije moči, ki jih je uvidel v sodelovanju s francoskim odporniškim gibanjem. To so ekonomska, politična in državljanska moč, posebej slednja je pomembna pri prizadevanju za spremembe. Po Hesslovih besedah lahko državljani s politično participacijo in pobudami izvajajo pritisk ali podprejo vlade, ki bodo premagale ekonomsko moč in lobije, ki si jo prisvajajo. “Če živimo v tiraniji, moramo odstraniti tirana, v demokraciji pa moramo uporabiti sredstva, ki so na voljo, kar pomeni podpreti stranke, ki ponujajo dobre rešitve,” je dejal Hessel.
G-20, OZN in EU tiščijo glavo v pesek
Ko govorimo o spremembi družbe, ostaja vtis, da si voditelji zatiskajo oči pred dejstvom, da je paradigma nenehne gospodarske rasti zašla v slepo ulico in ustvarja številne poražence, je bil kritičen Kučan. Po njegovem mnenju vlade nimajo dovolj poguma, ker so podvržene lobijem, hkrati pa tudi G-20, OZN in EU tiščijo glavo v pesek in se ukvarjajo predvsem s finančnimi vprašanji. Hessel odgovarja, da države niso premostile svoje suverenosti in skupaj začele ustvarjati politik, ki bi širile možnosti ljudem, opolnomočile deprivilegirane in se zavzele za trajnostni razvoj.
STA